Veliki oder ljubljanske Drame s futurističnim nabojem v novo sezono

Če je resnična trditev, da se režiser vse življenje posveča ustvarjanju ene predstave, potem lahko rečem, da so prav futuristi tisti, ki jih nosim s seboj od samega začetka svojega ustvarjanja, je povedal Taufer in orisal zgodovino svojega odnosa s futurizmom. Kot pravi, so futuristi pomembno oblikovali njegove gledališke odločitve in rešitve, tudi glede dramaturgije in likovne podobe. "Moramo vedeti, da je futurizem pri nas imel slabšalno oznako zaradi povezave s fašizmom, zato se o njem ni veliko vedelo," je dejal Taufer.

Predstava Zang tumb tuuum zajema iz razgibanega oceana futurističnega gradiva, vendar futurizma ne skuša rekonstruirati, namesto tega skuša z njegovo pomočjo ustvariti predstavo o današnjem svetu, sta pojasnila režiser in dramaturginja. Kot je dodala Tauferjeva, je gradiva izbirala na podlagi njihovega potenciala za uprizoritev in študij, njen moto pa je bila futuristična sintagma "svobodna kreativna norost", ki uničuje, da ustvari novo in živo, "nekaj v nasprotju s preteklim, ki je mrtvo, preživeto, sterilno, obrabljeno, prazno".

Leta 2009 je minilo stoletje od objave ustanovnega manifesta futurizma, pod katerega se podpisuje Filippo Tommaso Marinetti. Kot je opozoril Taufer, je ta do objave v pariškem časniku Le Figaro prišel simptomatično s pomočjo svojih finančno-političnih zvez. Nadaljeval je z razmišljanjem, da je že futurizem utelešal agresivnost in destrukcijo današnjega neoliberalizma, zato je "spraševanje o prihodnosti danes še toliko pomembnejše".

Scenograf je Marko A. Kovačič, kostumografka Barbara Podlogar, skladatelj pa Mitja Vrhovnik Smrekar. Koreograf Matjaž Farič je dejal, da futurizem razume kot odnos do obstoječega in do sedanjosti, ki se že dolgo ponavlja in jo treba spremeniti. "V tem se kaže velika rahločutnost, saj ne gre za mahanje z macolo po gledališkem materialu, temveč za dobro premišljen nabor ciljev, ki smo si jih zadali med študijem," je povedal Farič.

Vsak igralec bo utelesil več vlog. Igrajo Bojan Emeršič, Boris Mihalj, Branko Šturbej, Jernej Šugman, Maša Derganc, Polona Juh, Rok Vihar, Saša Mihelčič, Saša Tabaković in Zvezdana Mlakar.

Kot je dejal v.d. ravnatelja ljubljanske Drame Peter Sotošek Štular, v novo sezono vstopajo z močno obvezo iz prejšnje, v kateri so imeli 455 uprizoritev, kar je največ v vsej zgodovini tega osrednjega dramskega gledališča v Sloveniji. Po besedah umetniškega vodje Eduarda Millerja so v novo sezono vključili projekte, ki obravnavajo problematiko poguma.

V maniri poguma bo potekal tudi otvoritveni večer sezone, ki so ga v Drami poimenovali Nemirna noč. Sobotni večer bo poleg premiere na Velikem odru ponudil še premiero predstave Ponorela lokomotiva režiserja Jerneja Lorencija v Mali Drami, dva koncerta in zvočno instalacijo v obnovljeni pasaži pred službenim vhodom.

"V Nemirni noči se bosta zgodili dve dejanji, ki vabita k intenzivnemu dialogu s trenutnim časom in prostorom. Upam, da bo ta dialog prerasel v disput, v vse živahnejšo izmenjavo mnenj in stališč," je še povedal Miler.