Na Festivalu slovenskega filma letos 66 filmov

Sicer pa bo letošnja izdaja po njenih besedah v marsičem prelomna. Nekateri najnovejši slovenski filmi bodo namreč prvič prikazani na DCP kopijah, ki v svetovni filmski distribuciji postopoma nadomeščajo 35mm filmske kopije. Projekcije na digitalnem nosilcu bodo potekale v Amfiteatru portoroškega Avditorija, ki lahko sprejme kar 1700 gledalcev. Letošnji festival bo, kot je izpostavila, ponudil tudi obsežen strokovni in izobraževalni program.

Programska direktorica festivala Jelka Stergel je, kot je povedala, izbirala med 130 prijavami. V tekmovalni program celovečernih filmov je uvrstila sedem filmskih del. To so Generacija 71 Boštjana Slatenška, Vaje v objemu Metoda Pevca, že omenjeni Šanghaj Marka Naberšnika, Nahrani me z besedami Martina Turka, Srečen za umret Matevža Lužarja, Pisma iz Egipta Polone Sepe in Hvala za Sunderland Slobodana Maksimovića. V slovenski kinematografiji po njenih besedah že tradicionalno tudi letos prevladuje dramska forma, komedija in akcija sta bolj izjema. Sicer pa je nekoliko več razgibanosti letos zaznati v informativnem programu.

Poleg tega se je odločila, da uvede tudi tekmovalni program dokumentarnih filmov. Vanj je uvrstila filme Otroci socializma Braneta Bitenca, Dober prijatelj Pedro Opeka Jožeta Možine, Oči in ušesa boga Maje Weiss in Toma Križnarja, Dolge počitnice Damjana Kozoleta, Deklica in drevo Vlada Škafarja, V deželi medvedov Nike Autor, Državljan Diareja ali Kdo je Tomaž Lavrič Dušana Moravca in Jaz sem Janez Janša v režiji Janeza Janše.

V sklopu tekmovalnega programa bodo prikazali 11 kratkih filmov. Po besedah Stergeljeve so formalno zelo raznoliki, od eksperimentalnih nenarativnih pa do klasičnih pripovednih in animiranih filmov.

V tekmovalni program koprodukcij je uvrstila filme Ženska, ki si je otrla solzo Teone S. Mitevske, Parada Srđjana Dragojevića, Nočne ladje Igorja Mirkovića in Mlada noč Olma Omerzuja. Omenjeni filmi so večinoma manjšinske koprodukcije, med njimi pa je tudi nekaj vidnejših avtorskih prispevkov, denimo film Olma Omerzuja.

Zelo zanimiv pa je po njenih besedah tudi informativni program. V njem so filmi z bolj aktualno tematiko. Manj je medčloveških dram in družinskih sag, v ospredju so bolj socialne stiske ljudi.

Na predstavitvi programa so razglasili tudi dobitnico letošnje nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo. Komisija v sestavi Maja Weiss (predsednica), Dunja Klemenc, Denis Valič, Filip Robar-Dorin in Miha Hočevar je Badjurovo nagrado podelila filmski kostumografki in pedagoginji Alenki Bartl.

Spremljevalni program festivala v organizaciji Zavoda za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije (AIPA), Media Deska Slovenija in Slovenskega filmskega centra bo po besedah vodje pisarne Media Deska Sabine Briški avdiovizualnim ustvarjalcem ponudil poseben program. Ta bo vključeval strokovno usposabljanje, navezovanje stikov ter vzpostavljanje dialoga med pomembnimi akterji na domačem filmskem in avdiovizualnem področju.

Ponudil bo seminar in svetovanje o avtorskih in sorodnih pravicah na AV področju s pravnim strokovnjakom zavoda AIPA Borutom Bernikom Bogatajem, scenaristični Media seminar in svetovanje pri razvoju scenarijev z uveljavljenim mednarodnim in Media svetovalcem za scenarije Miguelom Machalskim. Pripravili bodo še Media seminar in praktično delavnico o marketingu in promociji projektov v razvoju s priznanim strokovnjakom in Media svetovalcem za marketing v kinematografiji Alvarom Vego ter strokovni posvet o trajnostnem razvoju slovenske filmske industrije.

Pri slednjem bo po besedah direktorja Slovenskega filmskega centra Jožka Rutarja poudarek na treh temah: na vlogi države pri zagotavljanju stabilnega okolja za filmsko produkcijo in industrijo, izvenproračunskih virih za financiranje filmskega in avdiovizualnega sektorja s poudarkom na financiranju s strani televizijskih hiš ter davčnih olajšavah in davčnih spodbudah kot virih financiranja filmske produkcije.