Zapleti pri umeščanju Centra alternativne in avtonomne produkcije v Maribor

Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) naj bi deloval kot inkubator inovativnih socialnih podjetij, novih odgovornih ekonomij in skupnostne rabe kreativnih prostorov. Po besedah koordinatorice projekta Karoline Babič bo združeval vse vsebine, ki so se v okviru EPK vzpostavile v programskem sklopu Urbane brazde.

To so Zadruga Dobrina, ki se ukvarja s trajnostno lokalno preskrbo in bo v CAAP odprla trgovino z lokalno pridelano hrano, semenska knjižnica, kolesarske delavnice, delavnice in prostori za druženje z marginaliziranimi družbenimi skupinami, kot so Romi in priseljenci. "Od tu se bo tudi izvajala distribucija hrane v vrtce, šole, bolnišnico," je dodala koordinatorka.

Obenem bo center odprt še za druge socialno-podjetniške pobude in nevladne organizacije s področja socialnega vključevanja in okoljske tematike, po zaključku EPK pa se bo financiral na podlagi različnih državnih in evropskih razpisov. "Takšnih razpisov je kar veliko in že vse leto se intenzivno prijavljamo nanje," je za STA pojasnila Babičeva.

Čeprav sta tako mariborska občina kot zavod Maribor 2012 deklarativno zelo zavzeta za projekt, so imeli člani združenja CAAP velike težave pri umeščanju centra v prostor. Najprej so ga načrtovali v objektu na Gorkega ulici 34, znanem pod imenom Železničarski dom ali Konzum v Železničarski koloniji.

Konec januarja so z občino podpisali najemno pogodbo in načrtovali, da bi center odprli maja. A dva meseca po podpisu najemne pogodbe so ugotovili, da je ta nična, saj jo je občina sklenila mimo upravitelja stavbe - mestne četrti Magdalena.

"Kaj se je zgodilo, da je prišlo do takšnega obrata, ne vemo," je za STA povedala Babičeva. Kot je dejala, so se odločili, da se ne bodo več zanašali na občino ter vzeli v najem objekt v zasebni lasti na Valvasorjevi 42. Gre za prostore nekdanje predilnice in kasneje trgovine s pohištvom nasproti železniške postaje na Studencih. Prostori obsegajo 800 kvadratnih metrov, združenje CAAP pa je zanje podpisalo najemno pogodbo za obdobje desetih let.

Zanimivo je, da se nahajajo le nekaj metrov stran od Mariborčanom nesojenega kulturnega centra Maks. Kljub velikim obljubljam in obetom o infrastrukturnih pridobitvah, ki naj bi jih Mariboru prinesel EPK, je zdaj pravzaprav CAAP edini objekt, ki ga bodo v mestu odprli v času kulturnega prestolovanja. "To bo dejansko najbolj trajnostni projekt EPK," meni Babičeva.

Za Železničarski dom obstajajo drugačni načrti. Kot je za STA pojasnila predsednica sveta mestne četrti Magdalena Jožica Lešnik Švajger, nameravajo tam odpreti prvi medgeneracijski center v Mariboru. Kdaj bi ta lahko zaživel, ni znano, saj iščejo zasebnega partnerja pri investiciji.

Poudarila je, da Urbanih brazd "niso želeli metati na cesto", temveč so bili pripravljeni na sodelovanje. "Upravljanje z objektom je imela mestna četrt v pogodbi že leta 2009, z letošnjim letom pa smo uspeli to zadevo dokončno realizirati in razčistiti," je pojasnila.

Neuradno je slišati, da pri Urbanih brazdah niso pristali na želje mestne četrte, da v objekt umestijo še medgeneracijski center in manjšo dvorano za kulturne dejavnosti. "Na koncu so se pri Urbanih brazdah odločili, da gredo svojo pot," je zadevo strnila Lešnik Švajgerjeva.

Skopi s pojasnili so tudi na občini. V uradnem odgovoru na vprašanja STA so zapisali, da je za pojasnila pristojna mestna četrt Magdalena. Podžupan Tomaž Kancler, ki je Urbanim brazdam pomagal pri umeščanju CAAP v Železničarski dom, pa zadeve ne želi komentirati.