Na konferenci o razvojnih potencialih kulture: Ne le strošek, ampak priložnost za izhod iz krize

"Mislim, da bomo morali kulturo prepoznati kot razvojni element naše družbe. Ne le kot neko dekoracijo, kot potrošnjo, kot nekaj kar je za lepše čase, v hujših časih pa ni pomembna," je poudaril programski direktor Evropske prestolnice kulture (EPK) Mitja Čander.

Po njegovih besedah kultura prinese tako socialne kot ekonomske učinke. "Pod socialnimi učinki mislim na to, da se ljudje ponovno vključujejo v mestno življenje, da dobijo neko pozitivno samopodobo, da se znova integrirajo v družbo. Na ekonomskem področju pa mislim na izjemne rezultate v turizmu in drugih storitvenih dejavnostih," je pojasnil.

Čander priložnost vidi v naslednji finančni perspektivi EU, v kateri bi kulturo po njegovem morali umestiti kot eno od razvojnih priložnosti Slovenije: "Na ta način bo država dobila nek realen pospešek, sicer pa bo životarila na margini."

Po besedah Barbare Koželj Podlogar z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je ravno EPK nosilec sporočila, da je kultura pomemben dejavnik sprememb in povezovanja. "Številnim evropskim mestom in regijam je z enoletnim osredotočanjem na kreativni, mobilizacijski, socialni in ekonomski potencial, ki ga kultura ima, resnično uspelo preoblikovati in na novo zagnati življenje v svojem okolju."

To je potrdila tudi Beatriz Plaza z Univerze v Bilbau, po besedah katere so prejšnje EPK beležile povečan turistični obisk tudi po uradnem zaključku projekta. To naj bi veljalo še posebej za manjša, ne glavna mesta, za posebej uspešnega je obveljal britanski Liverpool. Tudi v Mariboru opaža zelo povečano število zadetkov na spletni strani Google, kar je po njenem mnenju dober znak za prihodnja leta.

Pomena kulture za splošno dobrobit družbe se v Sloveniji po ocenah vseh govornikov premalo zavedamo in eden od korakov v smeri izboljšanja na tem področju naj bi bila prav tridnevna konferenca, ki jo organizira Univerza v Mariboru skupaj z zavodom Maribor 2012 in društvom Asociacija.

Konferenca gosti številne mednarodne strokovnjake. Bruce A. Seaman z Univerze v Georgii bo predaval o vrednotenju ekonomskih učinkov umetniških dogodkov, britanski publicist Francois Matarasso o povezovanju kulture in socialnega razvoja, Michael J. Rushton z Univerze v Indiani o kulturi in ekonomskem razvoju, danski strokovnjak Karol Jan Borowiecki o ustvarjalnosti v mestih. Bruno S. Frey, ki velja za enega najpomembnejših sodobnih kulturnih ekonomistov, pa bo predstavil svoj pogled na vrednost kulture.