Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

V ZIMSKI SVETLOBI - NABOR PESMI IZ TREH ZBIRK FRANCOSKEGA PESNIKA JACCOTTETA

Knjiga pesmi V zimski svetlobi je sestavljena iz treh Jaccottetovih zbirk, objavljenih v francoščini leta 1974. V njih pesnik v verzih in v kratkih proznih besedilih nadaljuje svoje pesniško raziskovanje odnosa do narave in sveta, pri čemer njegova poezija ostaja preprosta, neposredna in skrivnostna. Za Jaccotteta je, enako kot za Mallarmeja, zima najbolj resnični letni čas. Zima je letni čas, "ki je od vseh najbolj odkrit in pokončen," pravi Jaccottet. Delo V zimski svetlobi je obenem tudi knjiga žalovanja, saj je nastala v obdobju, ko se je Jaccottet soočil s smrtjo nekaterih bližnjih. Zbrane pesmi, ki so izšle v zbirki Poetikonove lire, sta poslovenila Ivan in Nadja Dobnik. V njunem prevodu je leta 2008 izšla avtorjeva zbirka Poezija 1946-1967. Philippe Jaccottett (1925) velja za eno najpomembnejših imen sodobne francoske poezije.

KAVA - MONOGRAFIJA O ČAROBNEM ČRNEM NAPOJU

V monografiji je opisan zmagoviti pohod kave na vse celine sveta, od Jemna, Etiopije, Osmanskega cesarstva, Balkana, zahodne Evrope, Brazilije vse do sodobne proizvodnje kave, ki ji kraljuje ameriški Starbucks. Jezernik je v desetletjih ukvarjanja s tematiko kave zbral okoli 500 razglednic, ki jih je zdaj prvič objavil. Več kot 250 fotografij, risb in reklamnih sporočil ilustrira proizvodnjo, razširjenost, nasprotovanje in odobravanje tega napitka. Knjiga v 19 poglavjih prinaša tudi zgodbe o zanimivih osebnostih, odvisnikih od kave. Opisan je tudi prihod kave v slovenski prostor, ki je v 17. in 18. stoletju ostala omejena na najbogatejše sloje, sredi 19. stoletja pa so jo začeli piti bogati kmetje, predvsem pa so se z njo krepčale ženske. Kavarne so postale priljubljene med meščani. Za Slovence so imele še poseben pomen, saj so bile zbirališča družabnega in političnega življenja v času narodnega prebujenja. Večina kave je na Slovensko prihajala iz Trsta, ki je še danes pomembno pristanišče za kavo. Božidar Jezernik (1951) je redni profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo. Izdal je 18 knjig, nekatere so prevedene v več jezikov. Knjiga o kavi je lani izšla v poljščini. Za svoje delo je prejel več nagrad.

ZADEVA S HENRIKOM - MLADINSKO DELO, KI OBRAVNAVA PROBLEMATIKO ALKOHOLA IN NASILJA

V ospredju romana Mire Lobe, ki je izšel v zbirki Celovške Mohorjeve založbe Troubles, je zgodba mladega Henrika. Najstnika alkoholu predani očim tepe, kar kmalu opazi njegova sošolka Julija. Zgrožena prav tako opazi, da sošolci Henrika odklanjajo. Julija poskuša to spremeniti, tudi ko njegova učiteljica že skoraj izgubi upanje. Ko se Henrik po sporu doma znajde v bolnici, Juliji in učiteljici uspe, da Henrikovega očima odvede policija, njegovo mamo pa sprejmejo v hiši za ženske. Mladinsko delo avstrijske pisateljice (1913-1995), avtorice okrog 100 otroških knjig, je prevedla Ana Grmek. V slovenskem prevodu je sicer izšlo več slikanic, kratkih proznih del in poezije Lobetove.

JEZNI MOČERAD - SLIKANICA O UREJANJU KONFLIKTNIH ODNOSOV V SKUPNOSTIH

Zgodba slikanice se začne, ko Silvo, godrnjav in len močerad, ki velja za najbolj jezno bitje v gozdu, pomaga z nasvetom vrabcu. V mirni gozd se namreč vrne prevzetni lisjak Lisec, kateremu gre prav vsako bitje, ki mu prekriža pot, na živce, zato se mu vrabec želi postaviti po robu. Tomaž Dintinjana iz Okoljskega centra je zapisal, da zgodba ponuja vpogled v vizijo urejanja konfliktnih odnosov med subjekti v neki skupnosti. Potencialnim agresorjem (lisjak Lisec) v neki skupnosti (gozd) se s pasivnostjo močnih, a iz različnih razlogov nedejavnih igralcev (močerad Silvo) na stežaj odpira manevrski prostor za izvajanje agresivne, izključevalne politike do šibkejših, kar ruši harmonijo. Agresivno obnašanje se lahko zaustavi samo z odločnim nastopom, kjer mora zmagovalec poraženca, nekdanjega agresorja, enakopravno vključiti v "povojno" ureditev. Branje te zgodbe tako bralcu približa Churchillove besede: "V vojni odločnost, v zmagi velikodušnost, v miru dobra volja," piše Dintinjana.