Pri Mladinski knjigi izšli Slovenski impresionisti

Knjigo je po avtoričinih besedah mogoče brati na dva načina. Ker jo bogatijo številne barvne reprodukcije, si jo je mogoče le ogledovati in se o umetnikih podučiti preko biografij, ki so dodane na koncu, ali pa prebrati tudi nekoliko bolj "naporno" strokovno besedilo.

Za Rihardom Jakopičem, Ivanom Groharjem, Matejem Sternenom in Matijo Jamo je ostalo ogromno gradiva. Jakopič je denimo zapustil tudi obsežno korespondenco, za njim in Sternenom pa so ostale še številne knjige in revije. Iz vsega skupaj je mogoče veliko izvedeti o tem, kaj so umetniki počeli, je na današnji predstavitvi dejala Žerovčeva.

Glede Matije Jame ni bistvenih novosti, prav tako jih ni glede Groharja, ki je že zelo dobro obdelan. Daleč najslabše je bil obdelan Sternen, zato se je morala z njim ukvarjati več. Ugotovila je, da je bil predvsem restavrator in da je slikal pretežno v vmesnem času.

Novosti so tudi glede Jakopiča, je dejala avtorica. Poudarila pa je, da se je pri vseh štirih umetnikih odmaknila od pogleda, ki ga imamo nanje danes, in se opirala predvsem na to, kaj je kdo razstavljal tedaj. Pri Jakopiču, ki ga danes vidimo predvsem kot krajinarja, je težišče premaknila na figuraliko, saj meni, da ga je tedaj zanimala predvsem ta.

Pri četverici slikarjev je pomembno vlogo odigral München ter v njem delujoči nemški slikarji in tuji slikarji, ki so jih razstavljali po tamkajšnjih razstaviščih. Ko pa so se okoli leta 1900 vrnili domov, je zanje postal pomemben Dunaj. Poznali so tudi francoski impresionizem, ki pa ni imel na vse enako močnega vpliva, je še pojasnila Žerovčeva.

Po besedah urednika Tineta Logarja bi si knjiga zaslužila tudi prevod v angleščino, vendar brez finančne pomoči kakšne institucije ne bo šlo. Biografije umetnikov je zbrala in uredila Nataša Kovačevič.