Pri Beletrini Mazzini, Hudolin, Stasiuk, Musil in izbor kratke proze slovenskih avtoric

Mazzinijev roman Paloma negra prihaja na knjižni trg dve leti po romanu Nemška loterija. Dogajanje je avtor prav tako kot v Nemški loteriji postavil v leto 1950, v povojno Jugoslavijo. V delu lahko bralec zasledi nekaj stalnic Mazzinijevega pisanja, je za STA povedala izvršna urednica zbirke Beletrina Miljana Cunta, pri čemer je navedla "akcijo, dinamično dogajanje, nepričakovane zaplete, zavajanje bralca, suspenz, ki zdrži do zadnje strani, ter Mazzinijev značilen humor".

V romanu Mazzini izpostavlja eksistencialno noto, ki jo odpira protagonist romana, polkovnik David. Ta pooseblja posameznika, ki se znajde na precepu. Zaveda se preživelosti starega ideološkega obrazca, a še nima vizije za prihodnost. Bralec lahko spremlja zgodbo protagonista, ki brska po svoji preteklosti vse do potlačenega spomina iz otroštva, ki je generator njegovega besa in nasilja. Obenem pa roman ponuja tudi družbeno angažiran pogled na povojno politično situacijo v nekdanji Jugoslaviji.

Hudolin v romanu Ingrid Rosenfeld v središče pozornosti postavi žensko. Delo Cunta označuje za razvojni roman o junakinji, ki ji bralec sledi skozi otroška leta, študij, travmatično izkušnjo splava, ljubezenska razočaranja vse do upokojitve. Fokus pripovedi se dvakrat izostri, in sicer ob vstopu dveh moških v njeno življenje. Kot antipod bolečima odnosoma nastopa odnos mati-hči, ki je zaradi svoje neproblematičnosti zelo prepričljiv. V delu je precejšnja pozornost namenjena tudi literaturi, ki jo Hudolin predstavi skozi protagonistkine oči. Rosenfeldova je namreč profesorica slovenščine s posebnim odnosom do književnosti.

Izbor krajše proze slovenskih pisateljic Kliči me po imenu prinaša 38 črtic, novel ali odlomkov iz nekoliko daljših del. Knjiga želi predstaviti starejše in sodobne avtorice, ki v slovenskem prostoru niso dovolj prepoznavne, so zapisali na založbi.

Stasiukov roman Taksim v prevodu Jane Unuk, ki je poskrbela tudi za spremno besedo, prinaša zgodbo potujočih trgovcev Pawla in Wladka po Vzhodni in Južni Evropi, ki ju je pred njima "že prevozil" pripovedovalec v delu Na poti v Babadag. Tokratna protagonista kupčujeta z obleko iz druge roke. Med kupčevanjem se zapleteta v tihotapljenje azijskih migrantov in rešujeta Wladkovo dekle iz modernega suženjstva. Stasiukov novi roman je, kot menijo pri založbi, hvalnica pripovedovanju in dolgo pričakovani slovanski "on the road".

Dela Roberta Musila slovenskim bralcem še niso dostopna v celoti, pričujoča zbirka poskuša zapolniti to vrzel. V novem prevodu Ane Jasmine Oseban, Stane Anželj in Štefana Vevarja knjiga predstavlja predvsem krajša besedila velikega avstrijskega romanopisca. Večji del zgodb je bil izbran iz časopisov in revij, v katerih je Musil objavljal med letoma 1902 in 1933. Spremno besedo je zapisal Walter Fanta.