Pri založbi Sophia teorija, ki pomaga pojasniti sedanjost

Crary v knjigi Tehnike opazovalca po besedah Polone Petek, ki je zapisala spremno besedo, predlaga bistveno drugačno razumevanje modernizacije, ki je ne istoveti z razvojem in napredkom, temveč jo opredeli kot proces, ki pomeni vsesplošno in radikalno reorganizacijo vednosti, jezika, prostora, komunikacije in drugih družbenih praks, s tem pa tudi rekonfiguracijo subjektivnosti.

Človeški subjekt namreč ni izključen iz procesa modernizacije, temveč je njegov sestavni del. Ker je bila reorganizacija vednosti in družbenih praks v prvih desetletjih 19. stoletja neločljivo povezana z novimi znanstvenimi in umetnostnimi spoznanji v polju vizualnosti, Crary trdi, "da je rekonfiguracijo subjektivnosti mogoče pojasniti kot rekonfiguracijo opazovalca".

Crary je profesor sodobne umetnosti in teorije ter umetnostne zgodovine na univerzi Columbia in gostujoči profesor na Princetonu in Harvardu.

Mednarodno uveljavljeni zgodovinar Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki naslika osupljivo fresko tega razvejanega početja. V uvodnem poglavju poda zgoščen zgodovinski pregled ponarejanja besedil v zahodnem kulturnem krogu, nato pa se njegova pozornost usmeri predvsem na področje historiografije, kjer se da izhodišča, ki pripeljejo do fabriciranja domnevno starega teksta, najlažje pojasniti sodobnemu bralstvu, je v spremni besedi zapisal Aleš Maver.

V naslovu knjige statistika in kritičnega ekonomista Hussona Čisti kapitalizem je zgoščena njena bistvena teza: sodobni kapitalizem teži k čistemu delovanju in postopoma odmetava vse "togosti", ki bi ga lahko regulirale ali omejevale. Pri tem ne gre toliko za vrnitev kapitalizma k zgodnejšim zgodovinskim oblikam, temveč za to, da se čedalje bolj ujema s svojim konceptom. To gibanje se izraža v dveh velikih tendencah: "ponovnem poblagovljenju" delovne sile in postopnem oblikovanju svetovnega trga.

Gre torej za kapitalizem brez pridevnika, pa čeprav je lahko za poimenovanje njegove trenutne faze prikladen izraz neoliberalni kapitalizem. Zavrniti je potrebno delne teoretizacije, ki v ospredje potiskajo ta ali oni vidik in nato govorijo o globaliziranem, financializiranem, patrimonialnem, delničarskem ali kognitivnem kapitalizmu, je zapisano na ovitku knjige.

Knjiga Državljanstvo, razred in socialna država prinaša izčrpen pregled dela britanskega sociologa Marsahalla o državljanstvu in socialni politiki. Dolga zgodovina odpravljanja socialne države, ki jo dokumentirajo tudi Marshallove pozne razprave, dokazuje, da so družbena razmerja, ki jo tvorijo, trdoživa in da je njihov pomen odvisen od splošnih reprodukcijskih zahtev konkretne družbene formacije, ki se v fordizmu razlikujejo od današnjih. Vendar tudi ne gre prezreti, da se s socialno državo ruši ena rekih "prebojnih točk" iz kapitalizma v socializem, ki so neposredno dosegljive, je v spremni študiji zapisal Marko Kržan.