Direktorica Gorenjskega muzeja Marija Ogrin: Za dobre, atraktivne razstave je potrebno imeti tudi denar

Nova stalna razstava Prelepa Gorenjska je že pripravljena, v muzeju čakajo le še na vitrine. Ko bo muzejska oprema popolna, bo grad ponovno oživel, kmalu pa ga bodo dopolnili še gostinska ponudba, trgovina spominkov, občasne razstave, delavnice in simpoziji.

Po večletnem delu na nadomestni lokaciji se je junija letos Gorenjski muzej vrnil v grajski kompleks Khislstein, tokrat namesto na grad, v sosednji lovski dvorec oziroma grajsko pristavo. Kakšni so pogoji za delo v novih prostorih?

Po dolgotrajnem čakanju smo ob preselitvi uprave Gorenjskega muzeja in odprtju grajskega kompleksa Khislstein čutili pravo olajšanje. V grajski pristavi imamo dobre delovne pogoje, tudi vzdušje je dobro. S polno paro delamo naprej, četudi se še soočamo z nekaterimi težavami, ki se pojavljajo ob zagonu tako velikega kompleksa. Izvajalci še odpravljajo posamezne napake, ki so se pokazale naknadno, na primer pri delovanju klime in ogrevanju.

Kako pa bo Gorenjski muzej zapolnil obsežne prostore prenovljenega gradu Khislstein?

Na osrednji muzejski postavitvi Prelepa Gorenjska bo na ogled vse kulturno bogastvo Gorenjske in bo predstavljala stičišče kulture celotne regije. Stalna razstava bo ogromna pridobitev ne samo za mesto Kranj ampak za vso Gorenjsko, pa tudi Slovenijo. Gre za zelo obsežno razstavo, saj bo na 1000 kvadratnih metrih razstavljenih okrog 1500 predmetov.

Kje ste pridobili razstavne eksponate?

Večina predmetov prihaja iz naših depojev. Ti so tudi najlepši in najpomembnejši. Nekaj predmetov smo si izposodili tudi od drugih muzejev, posamezne eksponate pa smo dokupili. Tako bomo na primer te dni kupili uniformo vojaka iz prve svetovne vojne. Poleg tega se na nas obračajo tudi umetniki, ki bi nam radi podarili svoja dela, da bi jih mi postavili na ogled. Minuli teden smo se dogovorili o donaciji del akademskega slikarja Poldeta Oblaka. To je znak, da nam ljudje zaupajo.

Je razstava že pripravljena?

V muzeju imamo zanjo že vse pripravljeno, trenutno čakamo na vitrine, da začnemo z dokončno realizacijo postavitve. Dokonča postavitev razstave je tako odvisno od izvajalcev muzejske opreme. Pri tem tudi vsakodnevno odpravljamo tehnične težave, kjer konstruktivno sodelujemo tudi z našim ustanoviteljem in investitorjem projekta obnove to je Mestno občino Kranj. V Gorenjskem muzeju smo sedaj usmerili vse moči, da zaključimo več let trajajoč projekt.

Kakšen obisk pričakujete na stalni razstavi? Kakšne so vaše izkušnje z drugimi razstavnimi prostori?

V Mestni hiši in Prešernovi hiši v Kranju pripravljamo skozi vse leto številne muzejske večere in občasne razstave, katerih število smo lani še povečali. To se je odrazilo v približno 20 odstotkov večjem obisku kot leto pred tem. Vendar finančnega učinka pri tem ni, saj ne zaračunavamo vstopnine na občasnih razstavah in tudi muzejski večeri so dostopni vsem. Povečanega obiska na stalnih razstavah nismo zaznali. Vrsto muzejskih dogodkov pripravljamo tudi v Bohinju predvsem v Oplenovi hiši in Muzeju Tomaža Godca, kjer se je sedaj začela obnova muzeja.

Kdo obiskuje vaše dogodke in razstave?

Opažamo, da imamo stalno muzejsko občinstvo, ki prihaja na naše večere in otvoritve. Poleg njih pa si vsako razstavo ogledajo še tisti, ki jih zanima specifična tema. Tako smo z obiskom otvoritev zadovoljni. Zdi se mi, da ljudje v teh kriznih časih še bolj potrebujejo duhovno hrano, potrditev vrednot, ki so bile nekoč cenjene, in druženje.

Kako boste v prihodnje še zapolnili obsežne prostore Khislsteina?

V kleti in v pritličju bomo na eni strani uredili manjši gostinski lokal, povezan z muzejsko dejavnostjo.

Se pri zagonu gostinskega lokala zgledujete po kakšnem primeru iz Slovenije ali iščete zglede v tujini?

V Sloveniji je kar nekaj takih muzejev, v okviru katerih deluje tudi gostinski lokal, na primer Mestni muzej v Ljubljani, drugod po Evropi pa je to sploh običajna praksa. Na Dunaju, recimo v Umetnostnozgodovinskem muzeju je krasna kavarna in v duhu gorenjske muzejske kavarne bi tudi v Kranju lahko uspeli. Gostinsko ponudbo bi lahko med drugim vključili v naše priložnostne razstave in dogodke. Na primer če bi imeli razstavo gorenjskih običajev, bi jo v lokalu dopolnili s ponudbo gorenjskih slaščic.

Za kaj bo še prostor v gradu?

Uredili bomo informativno točko, kjer bosta tudi prodaja vstopnic in manjša trgovina s spominki, izbranimi replikami, ki se bodo vezali na predmete iz naših zbirk, predvsem na stalno postavitev Prelepa Gorenjska. Obratovati bo začela naša specialna knjižnica, imamo pa tudi velik prostor za pedagoško dejavnost. Pedagoški in andragoški program je pripravljen tako za šole kot za vse ostale, ki radi zahajajo v muzej. Dovolj prostora imamo, da bomo tudi na prostem pripravljali muzejske delavnice in predstavitve. Dolgoročno bomo uredili tudi muzejsko pot, v katero bi denimo vključili med gradom in pristavo odkrito steklarsko delavnico.

Kakšne so izkušnje in kakšen je bil obisk dosedanjih delavnic, ki jih je Gorenjski muzej pripravljal na drugih prizoriščih?

Lani smo začeli z arheološkimi delavnicami po angleškem vzoru - projekt Umetnost in parki. Vendar odziv ni bil tak, kot bi si želeli. Verjetno je razlog v tem, da v Mestni hiši prostori za takšne delavnice niso idealni, na samem gradu Khislstein pa je možnosti veliko. Izzivov nam ne zmanjka, ampak najprej moramo urediti stalno postavitev.

Vsi ostali projekti pridejo na vrsto kasneje...

Vse naštete projekte že peljemo vzporedno. Tako je v postopku med drugim nova sistematizacija, ki je potrebna za zagon gostinskega lokala. Vendar pa postopki in odločitve niso odvisni samo od nas, temveč tudi od našega ustanovitelja, Mestne občine Kranj.

Računate, da se boste kadrovsko okrepili?

To je naša želja, saj po novem upravljamo s celotnim grajskim kompleksom, kjer bo poleg stalne postavitve vsako leto treba poskrbeti za dober muzejski program, kar vključuje tudi dve večji občasni razstavi. Poleg tega skrbimo za nove upravne prostore, ostajajo pa nam tudi vse dosedanje zadolžitve. Z interventnim zakonom so bile postavljene omejitve zaposlovanja. Kljub temu bomo z vsemi močmi skušali doseči, da se vsaj ohrani število delovnih mest, ker je drugače skorajda neizvedljivo ves, mnogo obsežnejši program strokovno, kakovostno in odgovorno peljati. Priprava dobre, atraktivne razstave pa je povezana tudi z denarjem. Vemo kakšni so časi, zato želimo kljub vsemu z razpoložljivimi sredstvi narediti maksimum. Muzej mora biti živ in dostopen javnosti.

Koliko zaposlenih imate?

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nam pokriva 23 delovnih mest, Mestna občina Kranj financira enega vodiča, Občina Bohinj dve čuvajki s polovičnim delovnim časom, ena čuvajka je financirana iz lastnih sredstev. Poleg tega imamo štiri javne delavce.

Bi lahko z lastno dejavnostjo pridobili več sredstev za financiranje programov in delovnih mest?

Naše vstopnine niso tržne in so take, da so razstave vsakomur dostopne. Znesek, ki se steče iz vstopnin in pedagoške dejavnosti, temu primerno ni zelo visok. Vseeno pa menim, da se bo z delom in vsemi dodatnimi dejavnostmi v Khislsteinu dalo ustvariti ker nekaj dodatnega prihodka.

V prihodnje vas čaka še en velik finančni zalogaj - ureditev depojev.

Pripravljen je projekt za ureditev depojev po najnovejših in najmodernejših standardih na Savski 34, kjer je bil del objekta v ta namen tudi že odkupljen. Vendar ta velika investicija sedaj stoji, saj je Mestna občina Kranj že v obnovo grajskega kompleksa vložila veliko denarja. Poleg tega bo v prihodnje obnove potrebna tudi Mestna hiša.