Prenovljen grad Strmol pričakuje prve goste

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja obnove in v.d. direktorice direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Damjana Pečnik, so se za prenovo gradu odločili iz statičnih razlogov, saj se je severni trakt pričel posedati. Nujna je bila tudi posodobitev električnih in vodovodnih inštalacij.

Ob odločitvi, da bo grad poslej poleg protokolarnim dogodkom služil tudi turizmu, je potrebna celovita prenova kuhinje in ureditev novih kopalnic. Za revitalizacijo kompleksa pa sta bila obnovljena še hlev, kjer so odslej večnamenske dvorane, in švicarija, kjer se ureja gostinski lokal. Poleg tega je bila obnovljena še lovska koča, hudournik, ki je ogrožal gospodarska poslopja, pa je bil speljan v novo strugo.

"Osnovno izhodišče prenove je bilo, da se ohrani podoba, ki jo je gradu leta 1936 dal njegov zadnji lastnik Rado Hribar," je pojasnila Pečnikova in spomnila, da je bila to prva znana prenova grajske arhitekture po načelih restavratorske stroke pred drugo svetovno vojno.

Med vojno in po njej je Strmol poleg gradu Snežnik edini ohranil svojo opremo. Pohištvo in umetnine ter poslikave so sedaj v celoti restavrirali in prostore funkcionalno zapolnili tako da služijo potrebam gradu, je povedala konservatorka iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Nika Leben.

V gradu je odslej urejenih 11 grajskih soban, v katerih lahko prebivajo gostje. Za različne dogodke je urejenih 11 salonov in drugih prostorov, poimenovanih po družinskih članih Rada in Ksenje Hribar. Na njuno zgodbe in druge grajske zgodbe se pri trženju prenovljenega gradu osredotoča Javni gospodarski zavod Brdo - protokolarne storitve RS, ki upravlja s kompleksom.

"Menimo, da smo dosegli osnovni cilji in prenovili grad za izvedbo turizma visokega razreda, za razvoj novih turističnih produktov ter za kongresni in kulturni turizem. Dvignili smo kakovost obstoječih protokolarnih storitev in poskrbeli za boljšo prepoznavnost in dostopnost kulturnega spomenika, kar je pomembno tudi za razvoj regije," je poudarila Pečnikova.

Od leta 2005 je bila na Gorenjskem obnovljena že vrsta gradov, od muzejskega trakta Blejskega gradu, prek radovljiške graščine, do graščine Katzenstein in dvorca Drnča v Begunjah do gradu Khiselstein in nazadnje gradu Strmol.

"Vlaganje v obnovo kulturne dediščine je morda z vidika nekaterih nepotrebno, ampak naše prepričanje je, da je izjemnega pomena za ohranjanje naše kulturne identitete," je opozorila Pečnikova in dodala, da bodo v gradu Strmol skušali dokazati, da Slovenija zna ravnati s kulturno dediščino in izkoristiti njen gospodarski, predvsem turistični potencial.

Slovenija je v tej evropski perspektivi uspešno črpala vsa sredstva za prenovo kulturnih spomenikov. Za prenovo gradu Strmol je evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 85 odstotkov sredstev. Celotna prenova pa je stala 3,64 milijona evrov, kar je zaradi krize v gradbeništvu za 1,21 milijona evrov manj od projektantske ocene.