Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

GOSPOD B - ROMAN O STVARJENJU VESOLJA AMERIŠKEGA ZNANSTVENIKA ALANA LIGHTMANA

Gospod b je roman o stvarjenju vesolja, v katerem se prepletata znanost in religija. Gospod b je posebne vrste demiurg. V svojem vesolju sicer določa matematične in fizikalne zakone, a se prostor in čas ter živa in neživa materija porodijo po naključju, ne da bi sam kakorkoli posredoval pri tem. V vesolju pa gospod b ni sam. Poleg nergave tete in blagega strica mu družbo dela tudi Belhor, njegov antipod. S stvaritvijo vesolja se je namreč utelesilo tudi zlo. Prostorsko-časovni kontinuum, ki ga ustvari gospod b, je seveda neskončen. Civilizacije, tudi tiste najnaprednejše, naposled vse po vrsti umrejo, v vsemirju gospoda b. pa se vse začenja znova in iz nestalnosti se nenehno poraja stalnost. Roman tako med drugim ponuja razmislek o nedoumljivi minljivosti.

Ameriški znanstvenik in pisatelj Alan Lightman (1948) je doktoriral iz teoretske fizike. Od leta 1989 predava na Inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu in je prvi predavatelj, ki so mu dodelili profesuro tako za naravoslovne znanosti kot humanistiko. Za svoje znanstveno delo je prejel več nagrad, mednarodno slavo pa dolguje svojemu kratkemu romanu Einsteinove sanje, ki je na voljo tudi v slovenskem prevodu. Napisal je nekaj romanov, pripovedno pesnitev ter več knjig esejev in kratkih zgodb. Pričujoči roman je prevedla Anuša Trunkelj.

KRISTALI AFGANISTANA - PESMI IZPOD PERESA HRVAŠKEGA KNJIŽEVNIKA ERVINA JAHIĆA

Knjiga pesmi Ervina Jahića je sestavljena iz petih tematsko različnih ciklov, vendar jih veže enotni diskurz. Čeprav govori o ljubezenski, izpovedno-družinski ali odprti politično angažirani pesmi, Jahić pravzaprav piše o isti presegajoči temi lastnega življenja, "o tistem 'drugem in preostalem svetu', ki je nekje tam zunaj in ga gospodarji planeta ignorirajo, izključujejo, podcenjujejo in zavračajo, razen kot prostor nove kolonizacije ter brezvestnega izkoriščanja", je v spremni besedi zapisal Branko Maleš. Pesmi je poslovenil Ivan Dobnik.

Ervin Jahić (1970) je hrvaški pesnik, kritik, esejist in urednik. Izdal je več pesniških zbirk. Je glavni urednik revije Poezija in zbirke Pesništvo pri založbi V.B.Z. ter sourednik zbirke Poezija pri Hrvaškem društvu pisateljev.

V ZRAKU SO ŠUMI - IZBOR PESMI TONETA ŠKRJANCA

V zraku so šumi prinaša izbor pesmi iz šestih pesniških zbirk Toneta Škrjanca ter nekaj pesmi, ki so objavljene v razdelku Zelo stare, ki jih je pesnik po besedah urednika Primoža Čučnika, ki je k delu napisal spremno besedo, našel v predalu. Kot piše Čučnik, "imamo opraviti z zrelim pesnikom, ki je svoj književni prvenec izdal, ko mu je bilo 44 let. Če za koga, potem lahko za Toneta rečemo, da vseskozi piše eno samo knjigo pesmi, razporeditev komadov po zbirkah pa je pač del časovne ureditve".

Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec (1953) je po izobrazbi sociolog. Od leta 1990 deluje v KUD France Prešeren. Njegove pesmi so našle svoje mesto v mnogih domačih in tujih antologijah slovenske sodobne poezije. Prevaja predvsem sodobno ameriško literaturo, pa tudi iz hrvaškega in srbskega jezika.

ZDAJ - TRETJA KNJIGA AVSTRALSKEGA PISATELJA MORRISA GLEITZMANA NA TEMO BORBE ZA ŽIVLJENJE

Nekoč, Potem in Zdaj so knjige Morrisa Gleitzmana, ki se bodo marsikateremu bralcu globoko vtisnile v spomin, so zapisali pri založbi Miš, kjer sta poleg pričujočega romana Zdaj v prevodu Dušana Ogrizka izšli tudi drugi dve knjigi. V prvih dveh delih se je desetletni judovski deček Feliks boril za preživetje v svoji domovini, od nacistov okupirani Poljski, pričujoča knjiga pa bo bralcu predstavila popolnoma "drugega Feliksa". Ta ima zdaj angleško ime, star je 80 let in živi v Avstraliji. Starec s skrhano dušo in težkimi spomini na mladost čez poletne počitnice pazi vnukinjo Zeldo, ki nosi ime po njegovi prijateljici iz otroštva, ki je življenje izgubila v holokavstu. Čeprav se zdi, da med počitnicami ne more iti prav nič narobe, se pripeti grozljiv požar, ki življenje mnogih postavi na kocko ali jim ga celo vzame. Avtor pravi, da je vsak del napisal tako, da ga je mogoče brati v katerem koli vrstnem redu.

Morris Gleitzman se je rodil leta 1953 v Sleafordu v Angliji, potem pa se je njegova družina leta 1969 preselila v Avstralijo. Selitev je zanj pomenila kulturni šok. Deset let je minilo, da se je lotil pisanja, danes pa velja za enega najuspešnejših avstralskih pisateljev.