Metka Zver za STA: Frankfurt po Frankfurtu ostaja referenčno mesto za tuje knjige

Lanska prodajna razstava najboljših novih tujih knjig Frankfurt po Frankfurtu je ponudila 10.000 naslovov, medtem ko jih bo letošnja le 8000. Zakaj ste se odločili za zmanjšanje števila razstavljenih knjig?

Razlog je predvsem ta, da se prilagamo prostoru knjigarne Konzorcij, kamor smo iz Cankarjevega doma razstavo Frankfurt po Frankfurtu preselili pred dvema letoma. Konzorcij je prostor, ki je resnično posvečen knjigi. Je pa res, da se tukaj že ves čas soočamo s prostorsko stisko in tudi zato smo se odločili, da bomo letos raje naredili boj usmerjen izbor in še toliko bolj pazljivo izbrali naslove, za katere menimo, da so res udarni. S tem, ko jih bo nekoliko manj, bomo knjigam tudi pustili več prostora, da bodo zadihale.

Kako izberete knjige za razstavo?

Pri tem imajo ključno vlogo naši selektorji. To so izkušeni knjigarji knjigarne Konzorcij, za katere lahko brez zadrege rečem, da sodijo med najboljše na svetu. Ti se pri svojem delu dnevno srečujejo s tujimi založniki in ves čas spremljajo knjižne novosti po vsem svetu, predvsem pa so v tesnem stiku s kupci in poznajo njihove potrebe. Vedo, kaj so njihovi kupci kupili pred letom, dvema ali pred petimi leti in se tudi znajo razveseliti, ko pride kakšna knjiga, za katero vedo, da bo navdušila posameznega kupca. Ob obisku knjižnega sejma v Frankfurtu pravzaprav samo še preverimo, ali je naš izbor res pravilen in ali nismo česa izpustili.

Ob tem bi poudarila, da gre res za gigantsko opravilo. Na svetu letno izide več milijonov knjig, na frankfurtskem knjižnem sejmu pa jih je predstavljenih okoli 400.000. Izmed teh jih moramo mi izbrati le 8000, za katerimi stojimo, da so res prave in da so res najboljše od tega, kar je trenutno na voljo.

Je v času porasta spletne prodaje knjig prodajna razstava knjig, kot je Frankfurt po Frankfurtu, še smiselna?

Časi so danes za knjigotržce težki po vsem svetu. Vemo, da v ZDA propadajo nekatere velike knjižne verige, pa tudi veliko manjših neodvisnih knjigarn je že moralo zapreti svoja vrata. Pravzaprav se je v tujini, na Zahodu, že precej spremenila tudi podoba mestnih središč, saj je v njih vedno manj knjigarn. Ob tem pa je tudi res, da so manjši trgi malce bolj zaščiteni, saj na njih ne prihaja do širše prodaje elektronskih knjig ali prodaje preko spleta.

Spremembe se zagotovo dogajajo in do njih prihaja tudi pri nas, kjer bo prišlo do tega, da bo prodaje na tovrstnih knjižnih razstavah vedno manj. Se pa nastali situaciji skušamo prilagajati tudi denimo z že omenjenim zmanjšanjem števila naslovov.

Ob tem bi spomnila, da je spletna prodaja tujih knjig sicer tudi na Slovenskem prisotna že dalj časa. Tudi naši kupci se delno preusmerjajo in kupujejo knjige neposredno preko spletnih knjigarn. Kljub temu pa Frankfurt po Frankfurtu ostaja tisto referenčno mesto, kamor si pridejo ljudje knjigo pogledat, kjer jo je mogoče vzeti v roke, preveriti, ali je res to, kar trgovec preko spleta ponuja in ali ustreza kupčevim potrebam in predstavam. Naša glavna naloga je, da smo selektorji oziroma tisti, ki znamo poiskati in izbrati knjige izmed ogromno knjig, ki so na voljo.

Kdo so vaši kupci?

Na prvem mestu so zagotovo strokovne knjižnice z vseh področij znanosti in kulture, pa tudi Narodna in univerzitetna knjižnica ter Univerzitetna knjižnica Maribor. Potem so tu različni inštituti in druge pravne osebe, kjer delujejo ljudje na strokovno zahtevnih področjih. Ker pa našo ponudbo specializiranih strokovnih knjig že vrsto let dopolnjujemo s priročniki za širše množice, prihajajo na razstavo tudi individualni kupci. Ponudbo širimo še z izborom knjig, ki so prejele katero pomembnejših tujih leposlovnih nagrad, pri čemer je poudarek na leposlovnih nagradah z angleškega, nemškega, španskega, italijanskega in francoskega govornega področja.

Ob tem bi dodala, da je na prodajni razstavi Frankfurt po Frankfurtu mogoče videti tudi knjige, ki jih sicer v Konzorciju običajno ni najti na prodajnih policah, ker so bodisi predrage, preobsežne ali preveč specializirane in vemo, da zanje kupca ne bi našli. Na prodajno razstavo pa pridejo tudi kupci z zelo specifičnimi zahtevami.

Na prodajni razstavi v knjigarni Konzorcij predstavljate le tiskane knjige.

Čeprav posamezni založniki že ponujajo tudi možnost nakupa kombinacije knjig v tiskani in elektronski verziji, smo mi, kar se tega tiče, precej previdni. Na slovenski trg ne želimo poslati elektronskih knjig, dokler nismo sposobni zagotoviti, da bo to varno in udobno za našega kupca, tako v smislu finančne transakcije kot tudi zaščite avtorskih pravic.

Dežela v gosteh je letos Francija, med tem ko je bila na frankfurtskem knjižnem sejmu država v gosteh Nova Zelandija. Da ne boste predstavili države, ki jo je gostil frankfurtski knjižni sejem, ste se odločili že lani, ko ste izbrali Hrvaško. Zakaj takšna odločitev?

Ta odločitev izhaja predvsem iz ugotovitve, da se moramo prilagoditi našim kupcem in da moramo ponuditi predvsem knjige iz držav, ki so nam blizu, pa nimajo možnosti prave predstavitve. Takšna je denimo Francija, ki smo jo izbrali letos. Vemo, da veliko Slovencev bere knjige v francoščini in jih ta dežela zanima. Poleg tega nam je ta dežela veliko bližja kot Nova Zelandija. Zato smo se povezali s francoskim veleposlaništvom in Francoskim inštitutom Charles Nodier, kjer so nam z veseljem stopili nasproti pri organizaciji predstavitve.

V središče pa ste letos postavili Slavoja Žižka.

Zadnjih nekaj let smo v središče ponavadi postavljali posamezne založnike, za katere smo presodili, da imajo takšno produkcijo, da je potrebno nanjo posebej opozoriti. Letos pa smo sklenili, da si tovrstno predstavitev zasluži Slavoj Žižek, slovenski mislec z daleč največji številom v tujini izdanih knjig. Njegovo delo sicer spremljamo že vrsto let in vsako leto tudi izpostavimo njegove knjige, ki so izšle v katerem od tujih jezikov. Tokrat pa smo se odločili za širši pregled njegovih knjig in knjig, pri katerih je sodeloval kot soavtor, ki so izšle predvsem v slovenščini in angleščini. Sama menim, da je njegovo delo izjemnega pomena za Slovence in da ga, glede na to, kakšno težo ima v tujini, premalo poznamo.

Vsako leto pa opozorite tudi na knjige slovenskih avtorjev, ki so v preteklem letu izšle v katerem od tujih jezikov.

Tako je. Tu sicer ne gre za prodajno zelo močno zgodbo, je pa ta zgodba pomembna zato, ker lahko obiskovalci razstave na enem mestu enkrat letno pregledajo tudi to produkcijo. Sama menim, da smo lahko ponosni, saj vsako leto izide veliko prevodov tako leposlovnih kot strokovnih del, nekatera tudi pri kateri od pomembnejših tujih založb kot sta Springer ali Phaidon.

V sklopu Frankfurta po Frankfurtu pripravljate le en spremljevalni dogodek, literarni večer. Zakaj je letos tako malo spremljevalnega programa?

Letos bo poudarek na Francoskem literarnem večeru, vedno pa beležimo tudi izjemen obisk na samem odprtju prodajne razstave knjig. Izkušnje so pokazale, da je poudarek na samih knjigah in da je recept z enim samim močnim dogodkom najboljši.

Gost francoskega literarnega večera bo Thierry Hesse, ki ga bomo v Sloveniji gostili v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier. Hesse bo predstavil svoj zadnji roman "L'inconscience", beseda pa bo tekla tudi o sodobni francoski literarni produkciji. Ob Hesseju bo gost večera dober poznavalec francoske literature Aleš Berger, pogovor pa bo povezovala publicistka in prevajalka Tanja Lesničar Pučko.

Je že znana dežela v gosteh za prihodnje leto?

O tem se običajno odločamo v začetku leta, ko se srečamo vsi selektorji in soorganizatorji razstave.

Koliko obiskovalcev običajno naštejete na Frankfurtu po Frankfurtu?

Okrog 10.000 v enem tednu.

Se je njihovo število po preselitvi razstave knjig iz Cankarjevega doma v knjigarno Konzorcij zmanjšalo?

Nasprotno. Njihovo število se je še povečalo, saj je bilo v Cankarjevem domu potrebno plačati vstopnino, sedaj pa je vstop prost.