Pri Cankarjevi založbi tudi Flisar in Kerouac

Flisarjeva tragikomedija zmešnjav se začne na balkonu tipičnega slovenskega spalnega naselja in se, skupaj z naslovno junakinjo, preseli v London, kjer se za pripovedovalko, dekle, ki ne trpi le zaradi posebne mame, ampak tudi zaradi neskladja med zelo lepim obrazom in hlodastimi nogami, prave preizkušnje šele začenjajo. In to le zato, ker si želi, da bi jo imel nekdo rad tako, kakršna je, so vsebino knjige povzeli na založbi.

Flisarjev novi roman se po besedah urednika in pisca spremne besede Andreja Blatnika že z ustrezno virtualizacijskim naslovom Dekle, ki bi raje bilo drugje naveže tako na izročilo določenega dela svetovne literarne zgodovine kot na spremembe v obstajanju, ki jih prinaša virtualizacija vsakdana.

Satirični roman Inštitut za naravnavanju ur turškega pisatelja Ahmeta Hamdija Tanpinarja je iz nemščine prevedla Mojca Krajnc. Delo, ki je najprej izhajalo v nadaljevanjih, tik pred avtorjevo smrtjo pa tudi v knjižni obliki, velja za njegovo najbolj kompleksno pisanje.

Izhodišče romana je situacija človeka med kladivom modernih časov in nakovalom tradicionalnih vrednot in prav ta velika menjava, ki skoraj nikoli ni miren prehod, pač pa je rajši trk, prelom ali konflikt, je njegova poglavitna tema. Čeprav po besedah Krajnčeve ne gre za sodobnega avtorja, pa se roman bere, kot da bi bil napisan danes, včeraj.

Esejist, prozaist in pesnik Ahmet Hamidi Tanpinar (1901-1962) velja za osrednjo osebnost moderne turške književnosti. Med klasike se je zapisal zlasti z romani, na mednarodni literarni zemljevid pa ga je z omembami, sklicevanjem in navajanjem vrstic po besedah Krajnčeve vrisal nobelovec Orhan Pamuk. To je njegova prva knjiga, ki je prevedena v slovenščino.

Ameriškega pisatelja in pesnika Jacka Kerouaca (1922-1969) slovenski bralci že poznajo po romanu Na cesti. Za prevod knjižne novosti je poskrbela Julija Potrč, ki je na predstavitvi med drugim izpostavila pisateljev izjemno živ jezik. Kot je dejala, je Kerouac ustvarjalno pot začel kot pesnik, kar je vidno v liričnih opisih narave.

V avtobiografskem romanu ima vlogo pripovedovalca Ray Smith, pisateljev alter ego, ki prijateljuje s pesnikom in privržencem budizma Japhyjem Ryderjem. Tako kot druge mlade somišljenike ju druži prepričanje, da ujetost ameriške družbe v začarani krog proizvodnje in potrošništva ne prinaša prave sreče. Zato se odločita mestno udobje in razvade zamenjati za asketsko življenje v gorah.

Roman Split Slavoljuba Stankovića je drugi avtorjev roman, v slovenščino ga je prevedel Urban Vovk. V njem avtor svojo pripoved spretno gradi na dvojnem pomenu besede Split - geografskem in anglosaksonskem. Knjiga po Vovkovih besedah prinaša jugoslovansko izkušnjo odraščanja v 80. letih minulega stoletja, hkrati jo odlikujejo inteligentni humor, živahen slog in duhoviti dialogi, ki razkrivajo avtorjevo primarno poklicno usmeritev pisca oglasnih sporočil. Knjiga je skoraj v celoti avtobiografska.

Stanković je v Beogradu študiral filozofijo in specializiral oglaševanje. Zaposlen je v eni največjih beograjskih oglaševalskih agencij. Njegov prvi roman nosi naslov "The Box".