Slovenski knjižni sejem letos kljub krizi nadgradnja lanske izdaje

Na letošnjem sejmu bo sodelovalo 71 založb in 21 malih založnikov. Svojo produkcijo bodo na skoraj 1300 kvadratnih metrih predstavili na 86 stojnicah in še na 20 stojnicah na bazarju. Sejem bo ponudil 129 dogodkov na odrih in v dvoranah, v sklopu spremljevalnih dogodkov pa bodo pripravili tudi dve razstavi. Prva bo namenjena predstavitvi širši javnosti manj znanih založnikov, ki pa sta pomembno zaznamovala slovensko knjigotrško zgodovino. Razstavo o založnikih Janezu Giontiniju in Antonu Turku pripravlja Antikvariat Glavan iz Ljubljane. Slovenski etnografski muzej pa pripravlja razstavo o znamenitem nemškem pisatelju Karlu Mayu.

V prvem preddverju CD bodo potekale že tradicionalne debatne kavarne. Po besedah koordinatorke debatnih kavarn Valentine Smej Novak je v vsebinskem smislu letos mogoče potegniti štiri linije. Prva je strokovna, na njej pa se bodo posvetili izzivom založništva. Druga bo posvečena elektronski knjigi, tretja bo namenjena humanistično-duhovnim razpravam, zadnja pa aktualnim družbeno-političnim temam.

Pisateljski oder, ki ga letos že tretje leto pripravlja Društvo slovenskih pisateljev, ima mesto v Veliki sprejemni dvorani. Po besedah Nine Kokelj so se letos osredotočili na svetovljanskost slovenskih pisateljev. V sklopu Pisateljska soba - s poti, ki jo bo moderiral Boštjan Gorenc - Pižama, bodo svoje izkušnje z obiskov knjižnih sejmov v bolj oddaljenih mestih predstavili Brane Mozetič (arabski svet), Polona Glavan (Sankt Peterburg), Barbara Pogačnik (Pariz), Andrej Blatnik (Indija) ter Aleš Šteger (Guadalajara in Buenos Aires).

V sklopu Moja literarna pokrajina bodo sodelovali avtorji Gabriela Babnik, Dušan Šarotar, Dušan Jovanović in Boris Pahor. Kokljeva je med drugim izpostavila še literarno druženje s člani hrvaškega društva pisateljev.

V sklopu Založniške akademije bo Kelvin Smith spregovoril o tem, kako je postal optimist glede prihodnosti založništva, Torre Slaatta bo predstavil izsledke svojih raziskav o evropskem knjižnem založništvu, Eva Hemmungs Wirten bo govorila o prosti dostopnosti založniških vsebin na spletu, Jaume Vicens pa o tem, kako so s programom Za vsakega učenca laptop v katalonske osnovne šole uvajali digitalno gradivo in kako je to vplivalo na izobraževalni proces.

Kulturnovzgojni in humanistični programi CD se po besedah vodje programov Barbare Rogelj v program knjižnega sejma letos vključuje s petimi projekti. To so literarno-gledališki projekt Martin in Gregor ali od junaka do bedaka, glasbena predstava Gal v galeriji, glasbena kulturno-vzgojna ura Marko repa in skače, gledališko-plesna predstava Knjiga o džungli in glasbeno-gledališka kulturno-vzgojna ura POSLUH! Recikliramo. Tu je še Šolski knjigosled, v katerega je vključenih 15 založb, poleg tega je organizatorjem ponovno uspelo zagotoviti finančna sredstva za izdajo čekov za branje. Ti so vredni po dva evra in so namenjeni udeležencem organiziranih skupin osnovnošolske mladine v Šolskem knjigosledu.

Ob odprtju sejma bodo podelili tudi nagrade - Schwentnerjevo nagrado za prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, nagrado za najlepšo slovensko knjigo, nagrado za najboljši literarni prvenec in priznanje za mladega prevajalca.