misliSvetovni dan filozofije kot razmislek o sedanjosti in vložek za prihodnost
Ljubljana, 15. novembra - Unesco je današnji dan pred desetimi leti razglasil za svetovni dan filozofije. Takrat so imeli v mislih predvsem pomen filozofije za mlade, ki naj bi jim omogočala kritično in neodvisno razmišljanje, zdaj, v času krize, pa naj bi bil njen pomen še večji.
Ljubljana.
Filozof Igor Pribac.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA
Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je v letošnji poslanici uvodoma spomnila na Sokratovo misel, vem, da nič ne vem, ob tem pa opozorila na zapletenost sodobnega sveta, ki kar kliče k filozofskem razmisleku in premišljenem dialogu. To je, tako Bokova, najboljša pot, da se državljani izobrazijo v razsvetljene ljudi ter se borijo proti neumnosti in predsodkom.
Unesco podpira filozofijo kot nujni del izobraževalnega sistema že v osnovnih šolah, kajti le tako je lahko dosežen osnovni cilj - izobražena, pronicljiva, kritična in dobronamerna družba.
Na Unescu so posamezne nacionalne komisije tudi pozvali k organizaciji pogovorov in okroglih miz na temo pomena filozofije za sedanjost in prihodnost. V Sloveniji se je že v sredo na okrogli mizi z naslovom Mišljenje krize - kriza mišljenja zbralo več filozofov, ki so se med drugim spraševali, ali je kriza določena zgolj z gospodarskimi pojmi in ali res ni mogoč prestop meja mišljenja v nemogočih nasprotjih: več varčevanja proti več rasti, odpovedovanje proti potrošnji, javno proti zasebnemu, svoboda proti enakosti.
Filozof Igor Pribac je za STA povedal, da je kriza, "ki jo živimo", v prvi vrsti moralna kriza, kriza etičnih vrednot, izbir, ki so etično utemeljene. Prepričan je, da bi morali prav filozofi o tem prvi spregovoriti, saj je etika filozofska disciplina.