Partnerske občine EPK podprle idejo o nadaljevanju povezovanja

Župani računajo na finančno pomoč države v takšnem razmerju, kot je bila letos financirana Evropska prestolnica kulture (EPK). Pri slednji so polovico stroškov prispevale sodelujoče občine in pol država. "Tako bi država še naprej pomagala vzhodni kohezijski regiji z določenimi sredstvi. Letos je pomagala z 10 milijoni evrov in s tem je vzbrstela kultura v tej regiji," je na novinarski konferenci po srečanju povedal predsednik sveta zavoda Maribor 2012 Rudolf Moge.

Na zavodu so pripravili osnutek te prihodnje institucije, ki so jo poimenovali Stičišče kulturreg. Ta institucija bi bila po obliki manjša kot zavod Maribor 2012, njeni glavni nalogi pa bi bili povezovanje kulturnih ustvarjalcev v vzhodni kohezijski regiji ter pridobivanje sredstev iz evropskih razpisov.

Župan Murske Sobote Anton Štihec je ocenil, da je bil projekt EPK uspešen. "Velik dosežek je bil že to, da so se občine in kulturne institucije povezale in na tem bi veljalo graditi tudi v prihodnje." Kot je dejal, podpira idejo o nadaljevanju dela zavoda Maribor 2012, a z manj zaposlenimi in ob pogoju, da bo v projektu tudi država. "Če ne bomo negovali tega, kar smo z EPK pridobili, se bo zgodil kulturni propad," je dodal.

Za nadaljnje sodelovanje se zavzemajo tudi Ptuj, Slovenj Gradec in Novo mesto. Po besedah novomeške podžupanje Mojce Špec Potočar je vzhodna kohezijska regija z EPK pokazala, da se zna povezovati, a za to potrebuje pomoč države.

Po besedah Mogeta je idejo podprl tudi mariborski župan Franc Kangler, čeprav ima občina težave s poravnavanjem svojih obveznosti do zavoda Maribor 2012. Medtem ko partnerske občine po besedah generalne direktorice zavoda Suzane Žilič Fišer redno nakazujejo denar, Mestna občina Maribor trenutno zamuja z izplačilom 3,6 milijona evrov.

Na vprašanje, kako druge občine gledajo na nespoštovanje pogodbe s strani Maribora, je Štihec odgovoril, da se vse občine soočajo s krizo, sami pa so bili očitno bolj realni v načrtovanju svojih programov in finančnih deležev. "Mogoče so nekateri imeli prevelike oči," je menil.

Kljub težavam zaradi dolga mariborske občine bodo program EPK po besedah programskega vodje Mitje Čandra izvedli v celoti. Prilagodili so ga le za manko nekaj več kot 150.000 evrov, kolikor jim je bil znižan znesek v rebalansu mariborskega proračuna.

Mnogo bolj negotovo je delovanje zavoda v prihodnjem letu, saj ima mandat do julija 2013. "Ne od države ne od občine nismo dobili še nikakršnega odziva, zato ne vemo, na čem operiramo s 1. januarjem. Upam, da takrat ne bomo priča razpadu sistema ali tihi ukinitvi zavoda, še preden so narejena vsa poročila in evalvacije," je opozoril Čander.