Med bralci Dolarjeva čitanka in Žižkova zadnja knjiga o kapitalizmu

Na današnji predstavitvi pred polno dvorano Kluba CD je bila glavnina pozornosti namenjena Dolarju, enemu najbolj uveljavljenih imen slovenske teorije v svetu. Po tem, ko je filozof Peter Klepec že uredil Žižkovo čitanko, se je zdelo prav, da takšno knjigo, z vsem primernim znanstvenim aparatom, dobi tudi Dolar.

Dolar je, kot je dejal, za knjigo zelo hvaležen, hkrati pa ga navdaja z nelagodjem, saj so zdaj teksti na kupu, "tam zunaj", med bralci, poti nazaj več ni. Oprijel se je misli nemškega filozofa, ki ga tudi sam pogosto obravnava, Theodorja W. Adorna, da je vsaka knjiga sporočilo v steklenici.

Ob tem se je Dolar (1951) pošalil, da bi izid čitanke lahko razumel tudi kot prvi žebelj v krsti, William Shakespeare je bil v njegovih letih že deset let mrtev, a se hkrati tolaži, da je bil Jacques Lacan v starosti 60 let obravnavan kot "zgodnji Lacan", torej "ni še vse izgubljeno".

Dolar je prepričan, da obstala le ena filozofija ter ne pristaja na delitev ezoterična - eksoterična. Če ima namreč filozofija trdne koncepte, bo imela učinke tudi navzven. Se pa Dolar zaveda nevarnosti "žargonizacije" filozofije, tudi v primeru lacanovske šole; nekaj je popularizacija filozofije, kar mestoma počne Žižek, spet drugo je trenutek, ko se začno misli, sintagme, koncepti uporabljati poljubno in nezanesljivo.

Dolar je hkrati zavrnil idejo, da teoretska psihoanaliza, kateri pripada, lahko pojasni ves svet. Res je, da imajo vse filozofske smeri takšne ambicije, toda ključno je, kako "uporabni" so koncepti. Če jih je mogoče le aplicirati, so ti koncepti slabi, je prepričan Dolar, pomembnejše je, da njihova uporaba zmore povratne učinke, da razširi misel.

Dolar se je posvetil tudi pojmu skoposti, kateremu je pred desetimi leti že posvetil knjigo. Včasih je skopost veljala za smrtni greh. Gre za kopičenje zaklada, ki ni nikoli dovolj velik, nujno se mora akumulirati. Toda če je bila skopost včasih skrajno individualizirana, jo je kapitalizem uspel socializirati. Potrošniška družba, tako Dolar, je formula popolne skoposti. V kapitalizmu so vsa druga življenjska stremljenja prav zaradi nujnosti kopičenja na stranskem tiru. Toda potreba ni nikoli zadovoljena, potrošnik želi vedno novo in več.

Toda kako je s trenutno zelo aktualnim varčevanjem? Da je to pot iz krize, je fatalna logika, je prepričan Dolar. V resnici gre, tudi z varčevanjem v polju izobraževanja, znanosti, kulture, za "neznosno razmetavanje dolgo akumuliranega kulturnega kapitala, ki je mnogoznačen in ima velik kritičen potencial".

Žižek je na zadnjo platnico Dolarjeve knjige zapisal: "Mladen Dolar deluje, kot da ni idiot, in zgleda, kot da ni idiot, a ne pustite se prevarati - on NI idiot!"

Žižkovo knjigo Življenje v času konca je predstavil Klepec. Žižek tematizira skorajšnji konec globalnega kapitalizma, ki navede četverico jezdecev prihajajoče apokalipse: vseobsegajočo ekološko krizo, neravnovesja v gospodarski ureditvi, biogenetsko revolucijo in izbruh družbenih delitev in razhajanj.

Žižek si je ob soočenju s propadom kapitalizma pomagal s shemo petih stopenj žalovanja, kot si jo je ob sprejemanju neozdravljive bolezni zamislila švicarska psihologinja Elisabeth Kübler-Ross: zanikanje (v smislu, ni krize), jeza (ta se lahko manifestira v različnih pozitivnih in tudi zelo populističnih gibanjih), barantanje (dejstva je mogoče preložiti, odložiti), depresija in sprejetje (spopad z neizogibnim). Toda to je osnova, vse drugo je tipični, z nešteto referencami, miselnimi preskoki in ovinki, a k cilju usmerjeni - Žižek.