Na Ptuju zadovoljni predvsem z obiskanostjo EPK in novo dvorano

Na prireditvah EPK na Ptuju je sodelovalo nekaj manj kot 25.000 ljudi, tako iz lokalnega okolja kot od drugod. Obiskovalcev je bilo okrog 230.000, kar je približno desetkrat več kot je Ptujčanov.

"Število udeležencev pri izvedbi prireditev in število obiskovalcev kaže, da so prebivalci mesta več kot odlično izrabili priložnost EPK, tako za aktivno udejstvovanje pri prireditvah, obiskovanju prireditev kot pri povezovanju," je za STA pojasnila koordinatorka EPK na Ptuju Maja Leber.

Pri več kot polovici projektov so enakovredno sodelovali tako domači kot tuji avtorji, sledijo projekti s pretežno domačo udeležbo, najmanj pa je bilo projektov s pretežno tujo udeležbo. Po navedbah Leberjeve je tako izrazita mobilizacija okolja in tako aktivna udeležba vseh starostnih skupin prebivalcev mesta pokazala, da mesto kulturne dogodke potrebuje in da jih je z lastnimi potenciali sposobno producirati. "Upamo in želimo si, da blagovna znamka, ki nam zdaj pripada in katero smo nedvomno kvalitetno zastopali, pomeni prepoznavnost in večjo moč tudi v očeh evropskih institucij in organov, s čimer bi bilo moč zagotoviti dodatne resurse za razvoj kulturne dejavnosti," je dejala.

Prva najbolj vidna in trajna posledica EPK na Ptuju bo nova kongresno - kulturna dvorana v prenovljenem Dominikanskem samostanu, ki naj bi jo odprli spomladi. To je edini realizirani investicijski projekt vseh partnerskih mest v letu 2012, saj so investicije v ostalih mestih ostale bolj ali manj le na papirju ali pa so jih dokončali še pred pričetkom EPK. Na Ptuju so na odprtje prenovljenega Dominikanskega samostana vezali tudi zaključno slovesnost EPK, saj te ne bodo imeli v decembru kot ostala mesta ampak predvidoma marca prihodnje leto.

Za program EPK so na Ptuju letos namenili 1,63 milijona evrov, pri čemer je polovico sredstev zagotovila ptujska občina, ostalo pa država. Prav tako so ptujske oblasti zagotovile vsa predvidena sredstva za skupne in mrežne projekte v višini nekaj več kot 180.000 evrov in za razliko od Mestne občine Maribor nimajo dolgov do zavoda Maribor 2012.

Najobsežnejši projekt na Ptuju, ki je bil hkrati tudi eden najdražjih v celotni EPK, je bil Festival umetnosti in dediščine. Glavni projekt je bilo februarsko kurentovanje, poleg tega pa so izvedli še okoli 150 drugih dogodkov, vezanih na etnografsko dediščino tega območja.

Drugi poudarek je bil na poletnih festivalih. Že uveljavljena festivala sodobne umetnosti Art Stays in glasbe Arsana sta na Ptuj pripeljala vrsto mednarodno uveljavljenih imen. Zelo dobro obiskani so bili tudi Dnevi poezije in vina, festival otroške ustvarjalnosti Aye, Rimske igre in Kino brez stropa, kakor tudi razstava del Oskarja Kokoschke in predstava Dantonova smrt v izvedbi Mestnega gledališča Ptuj.

Direktor gledališča Peter Srpčič meni, da so v danih okoliščinah, tako časovnih kot finančnih, uspeli kar dobro izkoristiti čas EPK. "Najpomembnejše je, da se je v tem času pokazalo, da je prav kultura tista vsebina, ki lahko oživi naše staro mestno jedro, ga kvalitetno obogati ter ga naredi zanimivega za obiskovalce."

Glede trajnega učinka EPK meni, da je ta odvisen od posameznih izvajalcev, kako so zastavili strukturo svojih projektov. "Tiste zgodbe, ki so šle v smeri ustvarjanja enkratnih presežkov, se bodo najbrž glede na trenutno splošno krčenje obsega sredstev razvodenele. Tisti, ki smo stvari postavljali v dolgoročno perspektivo, pa bomo tudi skozi te zaostrene čase ponesli inercijo tega dogodka v prihodnost," je prepričan.

Po mnenju umetniškega vodje festivala Art Stays Jerneja Forbicija bi se iz EPK dalo narediti več. "Mislim, da se je zaradi zamud odvilo vse prehitro in je bila tudi sama selekcija projektov mogoče narejena malce površno in je bila verjetno preveč odprta. Vsekakor verjamem, da smo se ljudje, ki smo delali na projektu in v njem sodelovali, potrudili in poskušali izvleči maksimum, a bi vsekakor moral biti rezultat tako pomembnega projekta, kakšen EPK je, veliko pozitivnejši," je pojasnil.

Mnogi že uveljavljeni ptujski projekti so se zaradi dodatnih sredstev izkazali z bogatim programom, a EPK bi morala biti po Forbicijevih besedah nastavljena tako, da bi se ta "bogatost" nadaljevala, kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo.

Razočaran je tudi, ker EPK na Ptuju ni okrepila podpore gospodarstva kulturi. "Leto 2012 je bila idealna priložnost, da se zasebno gospodarstvo vključi v projekte in izkoristi priložnost za promocijo, saj so bile oči javnosti usmerjene v pravo smer. To se žal ni zgodilo in miselnost ostaja enaka," zaključuje.