Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

DA ME JE STRAH? - ROMANESKNI PRVENEC MARUŠE KRESE, KI ODSTIRA ČLOVEŠKE ZNAČAJSKE POTEZE

Že na začetku romana Da me je strah? bralec sliši dva glasova, njenega in njegovega. Njuni notranji monologi podajajo širšo zgodbo, obenem pa zgovorno spregovorijo tudi o sebi. Zgodba se začne sredi vojne, oba sta v partizanih. Seveda oba v težkih okoliščinah, da se sčasoma sprašujeta, ali ne postajajo zverine. A razlika med njunimi razmišljanji in dejanji je precejšnja. Ona se trudi, da ne bi pokazala šibkosti, telesne napore premaguje po moško, padlim zapira oči, tolaži, bodri. Medtem ko on, kljub temu, da so številna dejanja vredna spoštovanja, pokaže tudi drugo plat, ki je strahopetna, begajoča in neodločna, je v spremni besedi zapisala Stanka Hrastelj.

Pesnica, pisateljica in novinarka Maruša Krese je dolga leta ustvarjala v tujini, nedavno pa se je vrnila v Ljubljano. Po številnih objavah v revijah, pesniških zbirkah, radijskih igrah in treh zbirkah kratkih zgodb je napisala svoj prvi roman, ki je njeno 12. knjižno delo. Za zbirko Vsi moji božiči (2006) je prejela nagrado fabula, za svoja humanitarna prizadevanja v bosanski vojni zlati križec nemške države, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med 100 najvplivnejših žensk v Evropi.

PATMOS II - DELO SISTEMATIČNEGA MISLECA KRIZE MODERNEGA ČLOVEŠTVA

Hamvas je po besedah Gorana Starčevića, ki je k njegovemu delu Patmos II napisal spremno besedo, najbolj sistematični mislec krize modernega človeštva. Kljub temu, da so jo najavili že drugi misleci ter da sta jo natančno diagnosticirala že Franz Kafka in Robert Musil, je Hamvas pronical globlje od vseh ter prepoznal krizo v samem njenem korenu ali izvoru, je zapisal Starćevič. Janko Rožič pa je v spremnem besedilu zapisal, da se Hamvasa bere, se pa o njem ne piše. Temu po njegovem mnenju botruje več razlogov. Prvi je, da je tudi sam imel do pisanja precej odklonilno stališče. Bil je kritičen tako "do pisanja na sebi, kaj šele o sebi", je zapisal Rožič. Kot drugi razlog je Rožič navedel Hamvasovo nepregledno široko in globoko območje delovanja, filozofi pa se po Rožičevem mnenju bojijo tudi njegovih paradoksov.

Izbor tekstov Patmos II - prva knjiga Patmos I je izšla pri KUD Apokalipsa leta 2010 - Bele Hamvasa (1897-1968), eruditskega misleca treh identitet, madžarske, nemške in slovaške, velja za avtorjevo osrednje delo. Patmos je otok v Egejskem morju, na katerega se je umaknil Janez Evangelist, ko je pisal Razodetje, zadnjo knjigo Nove zaveze. Hamvasov Patmos pa je pričevanje o prihodnosti in zločinih civilizacije, ki se niso končali z 2. svetovno vojno, temveč se nadaljujejo z razoosebljanjem in birokratsko torturo anonimnih ljudi.

SAJ SMO PUNCE - PRIVLAČEN IN POUČEN PRIROČNIK ZA NAJSTNICE

Saj smo punce je knjiga, ki nagovarja najstnice in deklice, ki bodo to kmalu postale. Obenem pomaga tudi staršem, da bodo lažje preživeli najburnejša leta svojih hčera. Knjiga ponuja zabavno, direktno, a ne vsiljivo branje, ki je obenem tudi strokovno. Iz dela mlade bralke nagovarjajo avtorica s svojimi nasveti, štiri najstniške prijateljice, vsaka s svojim pogledom na svet, ter 15 slovenskih strokovnjakinj z različnih področij. Predstavljene so spremembe telesa, novosti v razmišljanju in čustvenem svetu, prve zaljubljenosti in poljubi, prijateljstva, odnosi s starši in sorojenci. V knjigi se najdejo tudi nasveti glede higiene, zdrave prehrane ter skrbi za zdravje ter lepega videza. Petra Arula, po poklicu profesorica slovenščine in sociologije, je novinarka in urednica. Ilustracije so delo Mojce Krajnc.

JEZERCE NA ROBU - NE LE ZABAVNA IN POUČNA, TEMVEČ TUDI TERAPEVTSKA PRAVLJICA

Nenavadno pravljico Jezerce na robu je slovenska književnica Ifigenija Simonović napisala skupaj z norveško psihologinjo in sociologinjo Marit Eikaas Haavimb. Pravljico sta sprva spisali v angleščini, saj je nastala med dopisovanjem. Pri prevodu sta si obe privoščili nekaj prevajalske svobode, tako da je zdaj pravljica v norveščini malce drugačna kot v slovenščini.

Ilustracije za slovensko različico je prispevala Simonovićeva, ker pa so nedokončane, dopuščajo, da jih otroci sami dopolnijo in pobarvajo. Osrednja zgodba se vrti okrog jezerc na robovih oči, kjer živijo bitjeca. Deklica Klara mora svoja bitjeca izjokati, sicer se bodo spremenila v kamenčke na dnu srca. Težava pa je v tem, da Klara noče jokati, zato ji pri tem pomagata teta Laura in kuža Leks. Simonovićeva je avtorica osmih pesniških zbirk, več pravljic za otroke in radijskih iger ter dveh esejističnih zbirk. Za delo Konci in kraji je leta 2009 prejela Rožančevo nagrado.