Knjiga John Lennon - pisma bralcem odkriva še eno glasbenikovo plat

Hunter Davies, avtor edine avtorizirane biografije Beatlov, je izsledil skoraj 300 Johnovih pisem in razglednic, ki jih je pošiljal sorodnikom, prijateljem, oboževalcem, tujcem, ljubicam in celo pralnici. Daviesu je pomagala Yoko Ono, imetnica Lennonovih avtorskih pravic, ki je s svojim pristankom tudi omogočila ta velik projekt.

Davies v knjigi obnavlja zgodbo vsakega pisma ter opisuje obdobje Lennonovega življenja, v katerem je nastalo. Knjigo uvaja pisna zahvala, ki jo je leta 1951 kot desetletnik poslal eni od tet, sklene pa v naglici napisan avtogram za dekle na telefonski centrali 8. decembra 1980, na dan, ko je bil ubit.

Po oceni Novakove glasbenik v knjigi stopi v ozadje, pred bralcem pa se pokaže demitiziran človek, tudi z vsemi svojimi pomanjkljivostmi.

Mnogi so trdili, da je bil Lennon, preprost fant iz Liverpoola, skoraj polpismen, kar Novakova odločno zavrača. Pri prevajanju ni imela preprostega dela, saj zapisi niso bili enoznačni, pogosto ni takoj razbrala, kakšno je pravo sporočilo.

Gost predstavitve knjige je bil tudi glasbenik Tomaž Domicelj, ki je opomnil, kako zelo kompleksna osebnost je bil John Lennon. Genij, a hkrati zelo preprost. Po mestu se je sprehajal brez varnostnikov, bil je hodeča tarča, res je bil prepričan, da se mu ne more nič zgoditi, je dejal Domicelj, ki je kot eno od prednosti knjige navedel tudi dober vpogled v Veliko Britanijo in New York v 60. in 70. letih.

Glasbeni publicist Gregor Bauman, ki je vodil pogovor, se je obenem vprašal, ali je etično, da se objavljajo zasebni zapisi. Sogovornika sta odvrnila, da je vendarle poveden podatek, da v izboru ni niti enega pisma za Yoko Ono.