misliV Narodnem muzeju Slovenije razstava Vitez, dama in zmaj
Ljubljana, 12. decembra - V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi so opoldne odpri razstavo Vitez, dama in zmaj. Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem poudarila direktorica muzeja Barbara Ravnik, gre za izjemno obsežen projekt o viteštvu, ki je združil veliko ljudi in ustanov, ne le muzejskih, ampak tudi Slovensko kinoteko in Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL).
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Avtor razstave Tomaž Lazar.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Vitez, viteški oklep.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Avtorja razstave Tomaž Nabergoj in Tomaž Lazar ter oblikovalka razstave Sanja Jurca Avci.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik, avtorja razstave Tomaž Nabergoj in Tomaž Lazar ter oblikovalka razstave Sanja Jurca Avci.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Avtorja razstave Tomaž Nabergoj in Tomaž Lazar.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana vitezi raztava tomaz nabregoj Foto: stanko gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Avtor razstave Tomaž Nabergoj.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, doma in zmaj, ki tematizira dediščino srednjeveških bojevnikov.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Vitez, viteški oklep.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik, avtorja razstave Tomaž Nabergoj in Tomaž Lazar ter oblikovalka razstave Sanja Jurca Avci.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Sablje, puške.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Vitez, viteški oklep.
Foto: Stanko Gruden/STA
Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Novinarska konferenca pred odprtjem razstave Vitez, dama in zmaj.
Vitez, viteški oklep.
Foto: Stanko Gruden/STA
Razstavni eksponati po besedah soavtorja razstave Tomaža Nabergoja vsak zase in tudi kot celota pripovedujejo o fenomenu viteštva, ki je prvič predstavljen na tak način. Le malokateremu zgodovinskemu liku je po njegovih besedah uspelo v človeškem spominu zapustiti tako velik pečat kot vitezu. Danes ga je mogoče srečati že skoraj vsepovsod - v filmu, stripu, računalniških igrah ali v obliki otroških igrač.
Vendar pa je današnje dojemanje srednjega veka pogosto precej poenostavljeno in podvrženo romantičnim predstavam iz filmov. Razkorak med takšnimi predstavami in znanstveno preverjenim vedenjem je velik, kar strokovnjake spodbuja k raziskovanju ohranjenih virov. Tako skušajo dopolniti znanje širše javnosti o preteklosti, predvsem pa spreminjati odnos do nje.
Soavtor razstava Tomaž Lazar je opozoril na specifično situacijo na Slovenskem, kjer je od materialne zapuščine plemstva ostalo bolj malo, zlasti še po umiku mnogih plemiških rodbin ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter uničenju v drugi svetovni vojni in revolucionarnem vrenju po njej. Poleg tega Slovenci še danes plemstvo čutimo kot tujce. V času narodnega prebujenja se je namreč izoblikovala zamisel, da moramo svoje srednjeveške prednike iskati zgolj med kmeti, plemstvo pa je obveljalo za tuje izkoriščevalce, odpovedalo se jim je celo znanstveno zgodovinopisje.
Brez zadržkov smo sprejeli zapovedi zahodne popularne kulture in posvojili Robina Hooda, Riharda Levjesrčnega ali kralja Arturja, le malo pa vemo, kaj se je tedaj dogajalo v slovenskem prostoru, koliko srednjeveškega se skriva v naši kulturni krajini, kakšne mite, pripovedke in pesmi je še do nedavnega ohranjal slovenski človek.
Na razstavi je poleg klasičnega obdobja viteštva v visokem srednjem veku in njegovega zatona v poznem srednjem veku predstavljen tudi novi vek z obdobjem historizma in romantičnih predstav, vse do moderne dobe in današnje popularne kulture. Razstavo spremlja publikacija z naslovom Vitez, dama in zmaj, ki prinaša prispevke različnih avtorjev.
Pospremil jo bo tudi bogat spremljevalni program, od vodstev po razstavi do delavnic. Poleg tega bo vsako drugo soboto v mesecu na ploščadi pred muzejem pod naslovom Živa zgodovina potekala predstavitev srednjega veka, pri kateri bodo sodelovali Academia Artis Dimicatoriae, Capela Carniola in Druščina Zlate ostroge.
Ob pripravi razstave se je Narodni muzej Slovenije povezal tudi s Slovensko kinoteko in LGL. V kinoteki bo tako po besedah njenega direktorja Ivana Nedoha potekala retrospektiva filmov na temo viteštva.
V LGL se razstavi pridružujejo s predstavo Makalonca, ki je premiero doživela letošnjega septembra. Za dramatizacijo, režijo in likovno podobo je poskrbela Eka Vogelnik. Pravljico z naslovom Makalonca je med drugo svetovno vojno napisal pisatelj Fran Saleški Finžgar. Kot je povedala predstavnica za stike z javnostmi v gledališču Petra Škofic, si bodo lahko otroci z eno vstopnico lahko v lutkovnem gledališču ogledali predstavo, v Narodnem muzeju pa razstavo.