V sklopu Ključev mesta v Mariboru več kot 300 projektov

Kot so člani ekipe na čelu s programskim direktorjem zavoda Mitjo Čandrom povedali na današnji novinarski konferenci, je omenjeni programski sklop v luči oživljanja mariborskega mestnega središča v sodelovanju z mestno občino in zasebniki vsaj začasno odprl več novih prostorov. Večina med njimi je razporejena na Koroški cesti, in sicer Centralna postaja, razstavišče K8, mestna izpovednica in Magdalena, pomemben del dogodkov pa je potekal v veliki kavarni nekdanjega casinoja.

Svojevrstno zgodbo Ključev mesta so pisali glasbeni dogodki, zlasti devet odrov, na katerih se je v mestnem jedru od maja do septembra zvrstilo 226 koncertov. Med projekte z največ dogodki poleg Kluba 2012 v Jazz klubu Satchmo, kjer se je zvrstilo kar 132 dogodkov, sodi tudi Literarna hiša s 190 dogodki, več kot tisoč udeleženci in okoli 8000 obiskovalci. V ta sklop so sicer sodile tudi prireditve v Hiši znanosti/Centru eksperimentov ter festival romske glasbe Romano Čhon.

Organizatorji so posebej izpostavili tudi sodelovanje s sosednjima Avstrijo in Hrvaško. V sodelovanju s slednjo je v Literarni hiši gostovalo 20 avtorjev, ob tem je bil predstavljen hrvaški prevod Jančarjevega romana Severni sij, hrvaška fotografija pa se je predstavila v Centralni postaji, sodelovali so tudi gledališki ustvarjalci.

"Prav Ključi mesta so dali priložnost mladim in izobraženim ljudem, ki so skozi celoten proces pridobili veliko znanja in izkušenj ter predstavljajo neko prihodnost mesta v smislu producentskega, vsebinskega in drugačnega prispevka kulturi," je dejal Čander in dodal, da gre pri tem sklopu za nekakšen mestni laboratorij oziroma drugačno metodo pristopa k reanimaciji mestnega središča, kot smo je praviloma vajeni.

Ta pristop se mu zdi ključen, saj so Ključi mesta z zelo različnimi pristopi vendarle zelo oživili mestno središče. Odprli so številne identitetne točke mesta, od vsem znanih tem nogometa in industrijskega obdobja, do tabu tem, kot je razstava Nemci in Maribor. Nenazadnje niso odpirali samo zgodovinskih ali nekih širših tem, pač pa tudi osebne zgodbe, ki tvorijo t.i. urbano mitologijo.

S tem so spletli nekakšen mozaik mestnih zgodb in tako prispevali k "mestotvornosti" in zavedanju, da mesto ni zgolj funkcionalna struktura, kjer živimo in delujemo, pač ima svojo dušo in plasti spomina ter identitete in da je v tem smislu živa tvorba s svojo specifično zgodbo, je še dejal programski direktor Evropske prestolnice kulture.