V Življenju na dotik kot glasu EPK navzven opravili začrtano delo

Ekipa je skušala po najboljših močeh pripeljati neko kvaliteto, neke glasove, neka razmišljanja, ki so nekje in ki lahko doprinesejo k samozavesti mesta. Hkrati si je prizadevala prenesti vzdušje in dogodke Maribora navzven in da "kultura vstopi v digitalno sfero", je dejal Čar in ponazoril, da je imel denimo nek literarni večer 15 obiskovalcev, dogodek pa je nato prek klikov na spletni strani pospremilo še dodatnih 200 ali 250 ljudi, kar je po Čarovih besedah tudi nova dimenzija spremljanja kulture.

"V osnovi je sklop Življenje na dotik prišel v Maribor in aktiviral neke ključne medijske točke," je povzel Čar in izpostavil med drugim Radio Marš, ki je bil tik pred propadom in so mu, kot pravi, pomagali, da "se je pobral". Sodelovali so z lokalnimi televizijami in s časopisi, prek katerih so širili "evropske tekste", izdajali lastni mesečnik, vzpostavili so lastno video produkcijo, snemali in predvajali so dogodke, nekatere pa tudi prenašali v živo prek spleta.

"Ko bo Življenje na dotik naredil zadnjo piko, bo iz tega, kar je delovalo kot medij in kot vozlišče medijev, nastal dosti izčrpen arhiv Evropske prestolnice kulture Maribor, ki seveda ostaja, kot tako ali drugačno pričevanje," je dejal Čar.

Med drugim so slovenskim medijem in širše ponudili tekste vrhunskih evropskih avtorjev brezplačno v prvo objavo. Teksti so bili objavljeni v več kot 20 medijih doma in v tujini, s čimer je bil po Čarovem mnenju pripeljan nek aktivnejši premislek v prostor. Skupno so sicer zbrali več kot 530 tekstov, ki jih je zapisalo več kot 112 avtorjev iz 17 držav sveta. Najboljše izdajajo v sklepni antologiji Stanje stvari.

Močan temelj dela v sklopu je predstavljala lastna video produkcija. Kot je povedala urednica video vsebin Nina Cijan, so na eni strani skozi svoje delo želeli informirati s krajšimi reportažami, intervjuji in kratkimi video zapisi, na drugi strani pa z dokumentarci reflektirati neko dogajanje tako v Mariboru kot širšem prostoru. Izpostavila je dokumentarec o 20-letnici Festivala Lent in dva, ki ju zaključujejo, in sicer o portugalskem Guimaraesu, ki je prav tako letošnja evropska prestolnica kulture, in o prvem urbanem vrtu v Mariboru.

Osnovna ekipa sklopa Življenje na dotik je štela pet ljudi, sklop pa je bil finančno ovrednoten z manj kot pol milijona evrov na leto, je pojasnil Čar.