EPK bo po mnenju ustvarjalcev pustil pozitivne učinke

O vseh učinkih projekta je po besedah Žilič Fišerjeve še prezgodaj govoriti, je pa prepričana, da so zlasti glede na razmere uspeli ustvariti veliko. Zadnji dve leti sta bili za Maribor in regijo zelo pomembni in intenzivni, ključen cilj ustvarjalcev projekta pa je bil po njenih besedah vzpodbujanje kreativnosti in povezovanja na številnih ravneh.

"To sta bila ambiciozna cilja, a smo se hkrati zavedali, da potencial kreativnosti v Mariboru in partnerskih mestih obstaja. Treba ga je le vzpodbuditi. Če sodimo na osnovi teh ciljev, smo dosegli in celo presegli pričakovanja," je dejala generalna direktorica EPK.

Ob tem je spomnila, da se vsa mesta evropskih prestolnic kulture srečujejo z različnimi in podobnimi težavami, vendar vsako mesto to rešuje na svoj način. Modela po njenem mnenju ni, zato vsako mesto vzpodbuja potencial in kreativnost na svoj način, mariborski prireditelji pa so po njenem prepričanju naredili največ, kar je bilo v teh razmerah mogoče.

"Morda smo v teh nemogočih razmerah naredili nemogoče, v pozitivnem smislu. Izpeljali smo več kot 5000 dogodkov, prišlo je izjemno veliko obiskovalcev. Sodelovalo je več kot 500 institucij in množica ustvarjalcev se je zlila s tem projektom. Ob množici dogodkov smo vzpodbudili drugačne, pomembne norme in vrednote, kot je na primer prostovoljstvo, kar je dodana vrednost projekta," je še dejala Žilič Fišerjeva.

Kot je še dodala, se lahko EPK izvede tudi brez nove infrastrukture, saj se miselne premike lahko omogoči brez ali prav zaradi tega, ker ni velikih novih stavb. V zavodu Maribor 2012 so se zavedali realnosti, je dejala in ob tem dodala, da se takšen projekt lahko zgodi na takšen način, ker so ga ponotranjili meščani in meščanke ter zato, ker ga je ustvarjala zelo entuziastična ekipa, ki je živela za projekt.

Čander pa je poudaril, da se z zaključnimi dogodki na nek način sklepa krog. Sredi januarja so bili na eni strani polni optimizma, hkrati pa so jih spremljali tudi strahovi, saj je še mesec dni pred odprtjem vse skupaj viselo v zraku.

"Kljub temu, da Maribor ni dobil nove infrastrukture, niso naše ambicije nič manjše. Verjeli smo v vsebino, v duha, v substanco. Na nek način smo redifinirali pojem kulture, skušali smo tudi ojačati njeno vlogo v družbenem življenju," je dejal programski direktor in dodal, da so zato šli v smer kreativnosti, solidarnosti in dialoga kot pomembnih vrednot današnjega časa.

Evropska prestolnica kulture je po njegovih ugotovitvah zares nenavaden projekt, saj traja vse leto in vsak dan, kar je izjemna izkušnja. Verjame, da je najpomembnejša dediščina Evropske prestolnice kulture premik v glavah. "Če nam je to uspelo, verjamem da smo svoje delo korektno opravili," je še dodal Čander in se ob tem zahvalil vsem, ki so pomagali pri izpeljavi projekta in vsem sodelavcem, ki so ga vzeli kot način življenja in ne samo kot službo.