Pri Celjski Mohorjevi družbi antični drami izmuzljivega avtorstva

Konsenz glede tega, da je avtor drame Resos Evripid, je kljub vsemu znotraj stroke zelo visok, k tej razlagi se nagiba tudi prevajalka dela Jelena Isak Kres. Kot so zapisali pri založbi, je povsem verjetno, da je Evripid dramo napisal malo pred smrtjo, v viharnem obdobju, tik pred koncem peloponeških vojn.

Dogodki v drami so po besedah Isak Kresove bralcu že znani iz Homerjeve Iliade. Gre za trenutek krize v grško-trojanski vojni, ko se zazdi, da imajo Trojanci vendarle trohico možnosti za zmago, na pomoč pa jim priskoči še traški kralj Resos. Drama je napisana s perspektive Trojancev.

Znano je, da so nato Trojanci vojno izgubili, drama pa je zanimiva z vidika iskanja krivca za poraz. Isak Kresova je na današnji predstavitvi del dejala, da je človeške krivce za poraz Trojancev v besedilu težko odkriti, so pa zato bolj v ospredju božji krivci. Na eni strani je boginja Atena, sovražnica Trojancev, ki bdi nad grškimi vojščaki, na drugi pa je bog sonca in preroštva Apolon, trojanski pomočnik, ki se v epizodi o kralju Resosu v odločilnem trenutku umakne, tako da Trojanci tavajo v temi.

Avtorstvo rimske drame Oktavija so nekateri, tudi zaradi aktualnosti besedila, pripisovali Seneki. Naknadno se je pojavilo več dejstev, ki trditev izpodrivajo. Med drugim, da se v besedilu pojavlja sam Seneka, pa tudi to, da se zapisi o Neronovem koncu skladajo z zgodovinskimi dejstvi, ki jih Seneka ne bi mogel poznati, saj je umrl pred Neronom. Teorij o tem, kdaj naj bi drama Oktavija nastala in o njenem avtorstvu je več, a nobena zaenkrat še ni potrjena.

Zgodovinska tragedija je bila napisana v 1. st. n. št. ter pripoveduje o političnih spletkah na rimskem dvoru ter o usodi Neronove prve žene Oktavije. Dogajanje je razvrščeno na deset prizorov, poteka pa tri dni - dan pred poroko, na poročni dan in dan po poroki. Po besedah prevajalke Jere Ivanc gre za edino ohranjeno rimsko dramo z zgodovinsko tematiko oziroma preteksto.

Tudi glede tega, ali gre za preteksto ali ne, obstajajo razhajanja. Ivančeva je dejala, da bi Oktavijo v to kategorijo lahko uvrstili na podlagi tega, da obravnava zgodovinske dogodke, dogajanje je raztegnjeno na več dni, več je tudi prizorišč, v njem pa nastopa zbor rimskih državljanov.

Zamisel o izidu osmih antičnih dram v dvojezični različici pod okriljem Celjske Mohorjeve družbe sega v leto 2008, je spomnil urednik David Movrin. V naboru so izšle štiri grške in štiri latinske ključne drame. Za dve deli iz nabora sta si prevajalca prislužila Sovretovo nagrado. Lani jo je med drugim za prevod Plavtovega Kljukca prejela Nada Grošelj, letos pa Brane Senegačnik za prepesnitev Senekove tragedije Ojdip.