Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ASAN - ROMAN O VOJNI V ČEČENIJI

Roman Asan prikazuje drugo stran vojne, razkriva njen kaos in njeno nesmiselnost. Makanin je v pričujočem romanu prelomil matrico vojnega romana. Pripoved je zgrajena kot tok zavesti, saj pripovedovalec ves čas prehaja iz tretje v prvoosebnega in nazaj. Dogajanje romana je postavljeno v Čečenijo v času druge čečenske vojne. Vojno bralec spremlja skozi oči majorja Žilina, ki vodi skladišče bencina, po malem trguje z obema vojskujočima stranema in si z izkupičkom nekje v Rusiji gradi hišo. Makanin je s tem demitologiziral vojnega junaka, obenem pa ustvaril novo mitologijo - iz vojnega dobičkarja je naredil malone svetnika, ki mu Čečeni pravijo Asan, starodavni bog vojne, so zapisali pri založbi. Roman je prevedla Lijana Dejak, spremno vesedo pa je zapisal Branko Soban. V njej je med drugim zapisal, da Makaninovo delo, polno grotesknosti in hiperbol, seveda ni roman, ki bi pojasnjeval zapleteno čečensko in kavkaško realnost in tudi ni roman o vojni, ampak gre predvsem za zgodbo o ljudeh v vojni.

Vladimir Makanin (1937) je eden najbolj znanih ruskih pisateljev zadnjih 20. let. Znan je postal v 80. letih, ko je v svojih delih začel uporabljati folklorne in mistične motive. Med njegovimi najbolj poznanimi romani sta Underground ali Junak našega časa (1998), ki je v slovenskem prevodu izšel leta 2005, ter Asan (2008). Za svoje delo je Makanin prejel več literarnih nagrad, nazadnje letos evropsko književno nagrado ACEL, po nekaterih njegovih delih so posneli filme.

BREZ PREDMETA - DELO, KI V POSTAVLJA MARXOVO MISEL V DIALOG Z DRUGIMI FILOZOFI

Brez predmeta je osrednji del trilogije, ki jo je avtor začel leta 2005 z delom Proizvodnja ljudi. Delo podaja presečišče Fischbachovih zanimanj. Na podlagi natančnega branja Marxovih Ekonomsko-filozofskih rokopisov avtor zagovarja tezo, da odtujitve, temeljnega dejstva modernosti, ne smemo razumeti kot izgubo subjektivnosti v predmetnosti, temveč kot izgubo predmetov samih, kot izključitev subjektivnosti iz predmetnega sveta. S tem avtor Marxa postavi v kritičen dialog s ključnimi filozofi 20. stoletja, kot so Martin Heidegger, Hannah Arendt in Gilles Deleuze in najodmevnejšimi misleci sedanjosti - Judith Butler, Slavojem Žižkom in Axlom Honnethom. V nasprotju s sodobnimi miselnimi tokovi, ki hočejo ponovno obuditi subjektivnost, Fischbach izhaja iz Marxove opredelitve človeka kot bistveno "živega, čutnega, dejanskega, predmetnega bitja" oziroma bitja, ki je zapustilo odtujitev in se vrnilo v skupni svet. Francoski filozof Franck Fischbach je profesor filozofije na niški univerzi Sophia Antipolis. Velja za strokovnjaka za nemško klasično filozofijo, marksizem in socialno filozofijo.

MOJ DOJENČEK - POUČNA SLIKANICA O PRIHODU DOJENČKA V DRUŽINO

Zgodbica Cvetke Sokolove opisuje prihod novega družinskega člana, ko Domi dobi sestrico, in razburljivo življenje z njim. Tako avtorica pri otrocih, ki utegnejo imeti težave s prihodom dojenčka, spodbuja pozitiven odnos do novega družinskega člana, veselo pričakovanje in radovedno čudenje. A to še ni vse - tudi Domijeva prijateljica Barbara dobi bratca Blaža. Drugi del knjige tako pripoveduje Barbara, s čimer avtorica poskrbi, da na svoj račun pridejo tako dečki kot deklice. Obe zgodbici spremljajo ilustracije Ane Zavadlav.

Sokolova (1963) piše predvsem za otroke. V zgodbicah opisuje drobne otroške radosti, pa tudi stiske, ki jih otrok premaga ob podpori odraslih. Z ilustratorjem Petrom Škerlom je bila za slikanico Rdeča hiša leta 2005 nominirana za nagrado izvirna slovenska slikanica, tri leta pozneje pa še za slikanico Ah, ti zdravniki!. Ana Zavadlav (1974) je leta 1997 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 2001 zaključila še specialko za grafiko. V letu 1999 je bila na študijskem izpopolnjevanju na Indiana University of Pennsylvania, leta 2002 pa je ustvarjala v Cite d'Art v Parizu. Od leta 2003 se posveča predvsem knjižni ilustraciji za otroke in mladino.

HRESTAČ - SLIKANICA Z ZNAMENITO ZGODBO

Pripoved Hrestač se začne, ko se Klarina polomljena lutka spremeni v lepega princa, čemur sledi božična pustolovščina. Slikanica prinaša priredbo znamenite pravljice Hrestač. Praznično pripoved krasijo ilustracije, ki se v kartonki odpirajo v razkošnih pravljičnih prizorih. Svetovno znano zgodbo Hrestač je leta 1816 napisal E. T. A. Hoffmann. Hrestač, najljubša igrača mlade Marie Stahlbaum, na božični večer oživi in jo odpelje v čarobni svet, kjer premaga strašnega mišjega kralja.