Slovenija 21.12.2012 12:29

Najstarejše leseno kolo na svetu po restavriranju ponovno v Ljubljani

Ljubljana, 21. decembra - Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu je po končanem restavratorskem posegu ponovno v Ljubljani. Do razstave v maju prihodnje leto bo shranjeno v Konservatorske središču ŠČIT, kjer so ga danes pokazali novinarjem. Trenutno je skupaj z osjo shranjeno v posebej izdelanih lesenih škatlah, pozneje bo nameščeno v posebno komoro.

Ljubljana, Konservatorsko središče Ščit.
Novinarska predstavitev najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu pred razstavo, ki bo maja.
Najstarejše leseno kolo z osjo na svetu, staro okoli 5200 let.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Konservatorsko središče Ščit.
Novinarska predstavitev najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu pred razstavo, ki bo maja.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Konservatorsko središče Ščit.
Novinarska predstavitev najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu pred razstavo, ki bo maja.
Direktor Mestnega muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Konservatorsko središče Ščit.
Novinarska predstavitev najstarejšega lesenega kolesa z osjo na svetu pred razstavo, ki bo maja.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Kot je povedala kustosinja za prazgodovino v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML) Irena Šinkovec, je leseno kolo z osjo trenutno v fazi aklimatizacije, zato je še vedno zaščiteno s polivinilasto folijo. Čeprav je restavrirano, je potrebno zanj zagotoviti ustrezne pogoje.

Kolo z osjo, ki je bilo del dvokolesne cize, je ekipa MGML iz Mainza v Ljubljano pripeljala v torek. Kolo je bilo leta 2002 najdeno na Ljubljanskem barju. Datacija je pokazala, da je staro okoli 5200 let. Konec leta 2008 so ga prepeljali v konservatorske delavnice Römisch-Germanisches Zentralmuseuma, kjer so v letošnjem letu končali konservatorski poseg z melaminsko metodo.

Kot je pojasnila Ščinkovčeva, je bistvo postopka restavriranja mokrega lesa ta, da se vodo nadomesti z neko drugo snovjo. Moker les je sicer eden od najbolj problematičnih materialov za ohranjanje, saj predmetov iz njega ni mogoče ohranjati v takšnem stanju, kot jih najdejo. Zato je v skladu z Unescom praksa, da se jih večino ohrani na licu mesta, pri nas denimo rimsko tovorno ladjo v Sinji Gorici, za katero so testno vzpostavili osrednji depozitorij za moker les. Za restavriranje mokrega lesa je več metod, sami pa so se odločili za melaminsko, saj se z njo na predmetu ohranijo vse sledi orodij in struktura lesa.

V Römisch-Germanisches Zentralmuseumu je tudi navada, da za vse predmete, ki jih restavrirajo, izdelajo kopije, ki jih potem razstavljajo. Tako bodo popularizirali slovensko našo kulturno dediščino. Kopija kolesa je trenutno na ogled v Švici, pozneje bo razstavljena še drugod po svetu.

Os je iz hrastovega lesa in je bila močno degradirana, kar je dobro vidno. Tudi kolo, ki je iz jesenovega lesa, je delno poškodovano, saj so ga odkrili ob čiščenju enega od drenažnih jaškov na barju. Les je ožgan, s čimer so mu dali večjo trdnost in ga zaščitili pred škodljivci, so pa na njem dobro vidne sledi obrabe. Šinkovčeva je izpostavila še tehnološko dovršenost kolesa, ki je narejeno iz dveh plošč, med seboj spetih s hrastovimi zatiči.

Posebno razstavno komoro za kolo so dali izdelati že pred leti, saj niso računali, da bo postopek restavracije trajal tako dolgo. Razstavna komora je narejena tako, da je v njej mogoče uravnavati klimo ter da je lahko kolo, ko se seli po razstavah, v njej ves čas varno spravljeno.