Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NISEM BIL JAZ - ROMAN O RAZLIČNIH KRIZAH

Eden od protagonistov romana Nisem bil jaz je mlad borzni povzpetnik Jasper Lüdemann, ki v trenutku težko obvladljivega špekuliranja na trgu z nekaj kliki povzroči propad banke, na kateri velik del premoženja hrani tudi pisatelj, Pulitzerjev nagrajenec Američan Henry LaMarck, ki je sicer zabredel v ustvarjalno krizo. V apartmaju hotela se skriva pred zabavo, s katero ga želi založba počastiti ob 60. rojstnem dnevu ter obenem naznaniti že dolgo časa napovedan roman o dogodkih 11. septembra. Ta je že ovenčan z nominacijo za novo Pulitzerjevo nagrado. Neobstoječi rokopis vznemirja prevajalko Meike Urbanski, ki ji kopni denar. Ob iskanju pisatelja naleti na Jasperja in mu povsem zmeša glavo. V drhtavico zaljubljenosti se ujame tudi pisatelj, ki pa se zagleda v Jasperja. Roman ponuja komedijo zmešnjav in obenem razkriva ozadje in nekatere ključne vzvode borznih špekulacij. V ospredju je kriza - karierna, ustvarjalna in življenjska - ki pregnete vse tri protagoniste.

Nemško-islandski pisatelj Kristof Magnusson se je rodil leta 1976 v Hamburgu. Študiral je na Nemškem literarnem inštitutu Univerze v Leipzigu in na Univerzi v Reykjaviku. Je avtor več uspešnih gledaliških iger in prevodov iz islandščine, širšo pozornost literarne javnosti pa je vzbudil leta 2005 s prvencem "Zuhause". Pričujoči roman, ki ga je poslovenila Ana Jasmina Oseban, se je uvrstil v širši izbor za nemško književno nagrado.

"DER HIRSCH" - DVOJEZIČNA ZBIRKA PESMI ŠALAMUNA, ČUČNIKA, PODLOGARJA IN HOČEVARJA

Pri LUD Literatura so ob gostovanju slovenskih pesnikov v Nemčiji izdali slovensko-nemško zbirko izbranih pesmi Tomaža Šalamuna, Primoža Čučnika, Gregorja Podlogarja in Andreja Hočevarja s podnaslovom "Vier slowenische Dichter". Zbirka vsebuje Šalamunove pesmi - Cenim svoje seme, Pra-pradedje, Rudarji, Parataksa in dve pesmi brez naslova. Med Čučnikovimi pesmimi so v zbirki Naša hiša, Pozna pomlad, Množina, Weimarska republika, po letu 1919, Stare igrače, Kot dar in Moje hortenzije. Podlogar je v zbirko poleg dveh brez naslova in pesmi Jelen v prevodu "Hirsch", po kateri nosi knjižica naslov, dodal še pesmi Na začetku, Nevidna okna, Na jeziku bleščečega dneva, Oklepaj, Neznani fragment, On, 21. stoletje, Obveljalo bo tisto iz prve roke, Vreme?, Visoko jezdijo ulice in Random. Od Hočevarjevih pesmi pa so v zbirki Poklicanost, Imaš dvajsetaka, Ose, Zareza v svetlobi, Dobre stvari, Poskusi v pretiravanju in Na pol poti. Poleg pesmi so podane tudi biografije pesnikov v nemščini. Za prevode so poskrbeli Monika Rinck, Urša P. Černe, Steffen Popp, Uljana Wolf, Fabjan Hafner in Daniela Kocmut. Delo sta uredila Podlogar in Černetova.

LENARTOVIH PRVIH PET - PRIPOVED O DEČKOVIH VSAKODNEVNIH DOGODIVŠČINAH

Knjiga opisuje prvih pet let življenja glavnega junaka Lenarta. Dečka avtor vpne v družinsko in vrtčevsko okolje, v katerem se mu dogajajo precej vsakdanje reči, ki jih popiše docela realistično, a duhovito in na tako simpatičnem način, da postanejo nekaj posebnega. Opozoriti velja tudi na avtorjev jezik, ki je poseben, otroški oziroma Lenartov. Tako jezik kot Lenartove domislice delujejo povsem avtentično. Avtor je ideje črpal iz dnevnika mame nekega dečka, v katerega si je beležila smešne sinove ideje. Za večinoma vinjetne ilustracije je poskrbela priznana ilustratorka Suzi Bricelj, ki ji je uspelo združiti realistično ilustracijo z duhovitimi detajli.

Jože Snoj (1934) je po diplomi iz slavistike in primerjalne književnosti vrsto let delal kot urednik. Najprej je začel pisati za odrasle, po letu 1970 pa za mladino. Njegov opus sestavljajo pesmi, pripovedna proza, kritike, eseji in članki. Izraziteje posega tudi v mladinsko književnost. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi letos tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

GNEZDO - SLIKANICA S POUČNO PRIPOVEDJO

Slikanica pravljičarke Vesne Radovanovič, ki je letos prejela nagrado Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), ter priznane ilustratorke Ane Razpotnik Donati, prinaša pripoved o deklici Maruši. Ta počitnice preživlja pri starih starših na deželi. Nekega dne skupaj s starši opazi gnezdo z mladimi ptički. Marušin oče želi ptičjima staršema pomagati, zato jima pod drevo nastavi nekaj hrane. Vendar s tem povzroči več škode kot koristi, saj hrano najdejo mravlje, ki napadejo tudi gnezdo. A zgodbica se na koncu konča srečno za vse.