misliPOPRAVEK: Sadova Sto dvajset dni Sodome vendarle v slovenščini
Ljubljana, 4. januarja - V vesti je v tretjem odstavku napačno zapisano, da je prevajalec Iztok Ilc Sadovo delo Sto dvajset dni Sodome prevajal iz dveh jezikov. Ilc je delo prevajal zgolj iz francoščine IN NE tudi iz japonščine. Popravljeno vest objavljamo v celoti.
Sadova Sto dvajset dni Sodome vendarle v slovenščini
Pri Centru za slovensko književnost je prvič v slovenskem prevodu izšlo temeljno delo Markiza de Sada Sto dvajset dni Sodome ali šola libertinstva. Prevajalec dela Iztok Ilc je poudaril, da Sadovo delo ni zgolj katalog perverzij in mučenj, temveč vsebuje zelo kompleksne navezave na literaturo in misel neke dobe ter kritiko vladajoče oblasti.
Sto dvajset dni Sodome velja za Sadovo zgodnje delo, ki mu je služilo kot vir navdiha za vsa naslednja dela. Sade ga je med tem, ko je bil zaprt v Bastiliji leta 1785, napisal na drobne lističe, ki jih je skrival v steni zapora. Po padcu Bastilije se je rokopis izgubil, kot po čudežu se je nato znašel pri neki družini, šele v 20. letih 20. stoletja pa je pristal v rokah Mauricea Heineja, ki ga je prepisal. Prav njegova izdaja velja za referenčno, je dejal Ilc.
Ilc je Sadovo delo prevajal iz francoskega jezika. Sto dvajset dni Sodome strukturno tvorijo uvod in štirje deli. Sade je v uvodu natančno opisal protagoniste, v vsakem od štirih delov pa je opisal po en mesec. Zgodba dela teži na tem, da se štirje zelo bogati libertinci odločijo, da bodo za štiri mesece najeli štiri pripovedovalke, ki bodo z njimi delile svoje perverzije, oni pa jih bodo nato preizkusili. Po besedah prevajalca je vsak mesec nasilnejši od prejšnjega. Ilc je dodal, da je dokončno izpisan zgolj prvi del, ostali pa so ostali v osnutku.
Na današnji novinarski konferenci so predstavili tudi 99, 100 in 101 knjigo iz zbirke Lambda Založbe Škuc. Kot 99 so v svoj nabor umestili kratkoprozni prvenec Teje Oblak Kadetke, tovornjakarice in tete. V njem so zbrane zgodbe o lezbični in gejevski sceni.
Vesna Lemaić, ki je h knjigi prispevala spremni zapis, je dejala, da je delo posebnost po jezikovni plati, saj je Oblakova v njem uporabila sleng lezbično-gajevske scene, zanimiva pa se ji zdi tudi struktura zbirke, ki jo po opisu dogajanja na sceni v sedanjosti sklenejo tri ločene zgodbe. Prvo je avtorica postavila v obdobje otroštva, drugo v čas socializma za časa Jugoslavije, tretjo pa v prihodnost, ko se aktivisti z gajevske in lezbične scene znajdejo v domu za ostarele. Prav tako je bilo Lemaićevi všeč, da se junaki in junakinje v zgodbah ne počutijo kot žrtve, Oblakova pa je poleg ogledala širši družbi postavila ogledalo tudi sami sceni.
Na nek način jubilejna je 100 izdaja v zbirki, ki prinaša študijo Khaleda El-Rouayheba Pred homoseksualnostjo v arabsko-islamskem svetu, 1500-1800. Avtor na podlagi preučevanja številnih virov opredelil glavne tokove, ki so določali pogled na moško erotiko ter njihove različne statuse v verskem in kulturnem življenju arabsko-islamskega področja. Med drugim se je El-Rouayheb posvetil erotični poeziji tega obdobja in ugotovil, da prevladujejo takšne pesmi, v katerih starejši moški nagovarjajo dečke, je omenil prevajalec Andrej Zavrl.
Današnjo predstavitev knjig je zaokrožila nova pesniška zbirka Kristine Hočevar, naslovljena Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda. Avtorica je dejala, da njena poezija povečini izhaja iz občutkov nelagodja, napetosti ali nesprejemanja nečesa. Avtorica spremnega besedila h knjigi Vanesa Matajc pa je opozorila na posebno strukturo pesmi. Hočevarjeva se je odločila za zelo vizualno podobo besedil in rabo praznih prostorov med verzi, pesmi začenja z malo začetnico, vselej pa jih sklene, tako Matajčeva, "z ostro piko, ki nato odpre nov krog izrisanega govora".