Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

VZHOD, ZAHOD - KRATKE ZGODBE SALMANA RUSHDIEJA

Vzhod, Zahod je zbirka kratkih zgodb Salmana Rushdieja, ki jih je objavil leta 1994. Razdeljena je v tri poglavja - Vzhod, Zahod ter Vzhod, Zahod. Vsako poglavje prinaša po tri zgodbe. O obsežnih geografskih, religioznih, antropoloških in nadnacionalnih fenomenih iz naslova, razumljenih najpogosteje kot družbeno sprejet kup predsodkov, lahko najbolj kvalificirano piše prav Rushdie, piše na zavihku knjige. Njegovi zapisi so bravurozen in edinstven preplet usod, ki jih je spoznaval in nosil s seboj od rojstva v Bombaju do selitve v Karači, šolanja v Cambridgeu, bivanja v Angliji in do izbire nove domovine, Amerike, zapisala Tadeja Zupan Arsov, ki je delo tudi prevedla.

Salman Rushdie (1947) je postal svetovno znan leta 1989, ko je iranski ajatola zaradi romana Satanski stihi nanj priklical fatvo in ga s tem obsodil na smrt. Je avtor 24 knjig, med njimi več romanov, ki veljajo za svetovno klasiko. Za Satanske stihe in roman Otroci polnoči je prejel več najuglednejših knjižnih nagrad.

MED DEJANJI - POSTHUMNO OBJAVLJEN ROMAN VIRGINIE WOOLF

Dogajanje romana je Virginia Woolf postavila v poletni dan leta 1939, tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Zgodba se dogaja pred staro plemiško hišo na angleškem podeželju, kjer vaščani v skladu s tradicijo uprizorijo zgodovinsko igro. Ta povzroči napete odnosi med gledalci igre, ki se zaostrujejo in razrešujejo "med dejanji". Delo ponuja tudi zgoščen dialog s celotno angleško literaturo, ki ga vzpostavlja pretanjena mreža citatov, aluzij, korespondenc in navezav na literarne predhodnike. Vanj se stekajo avtoričine pomembne teme, kot so vojna, umetnost, literatura, feminizem in odnosi med spoloma. Roman je izšel po pisateljičini smrti.

Virginia Woolf (1882-1941) velja za eno najpomembnejših pisateljic angleškega in evropskega modernizma ter klasičnega feminističnega pisanja. Rodila se je v Londonu kot Adeline Virginia Stephen. Po materini smrti leta 1895 je doživela prvi duševni zlom. V londonski četrti Bloomsbury je s skupino prijateljev ustvarila vplivno gibanje bloomsburyjevci. Leta 1912 se je poročila z Leonardom Woolfom, in z njim odprla založbo The Hogarth Press. V strahu pred nemško invazijo in napredujočo duševno boleznijo se je utopila v reki Ouse. Med avtoričine najbolj odmevne romane sodijo Jakobova soba, Gospa Dalloway, K svetilniku, Orlando, Valovi, Leta ter pričujoči roman, ki ga je poslovenila Jana Unuk.

ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI - KNJIGA ZBRANIH KOLUMEN VLASTE NUSSDORFER

Knjiga Živi in pusti živeti prinaša 33 kolumen Vlaste Nussdorfer, ki so nastajale v devetletnem obdobju delovanja društva Beli obroč. Vsako poglavje kaže drugo plat človeškega bivanja. Bralcu nariše njegove temne strani, včasih celo do brezupa črne. Obenem pa pokaže, kako bi lahko bilo, če bi mislili drug na drugega, če bi v širši skupnosti in v družinah pustili živeti drug drugemu ter če bi si vsi prizadevali širiti dobroto in pozitivno energijo. "Pomemben je vsak, ki razmišlja pozitivno, spreminja z lastnim zgledom in širi energijo, ki lahko polepša svet in ljudi v njem," je prepričana avtorica. Spremni zapis h knjigi je prispeva Vinko Vasle. Nussdorferjeva, vrhovna državna tožilka, ki sodi med najvplivnejše slovenske pravnike in se ponaša tudi z vrsto nazivov, kot je Slovenka leta, je ustanoviteljica in predsednica društva za pomoč žrtvam nasilja. Pričujoče delo je njena deveta knjiga.

O MIŠKI, KI JE BRALA PRAVLJICE IN ČEŠNJE - SLIKANICA O STRASTNI BRALKI MIŠKI ŠPELI

Glavna junakinja slikanice je miška Špela, ki je strastna bralka. Svojo knjigo pravljic zato več čas prenaša s seboj. Želi si, da bi z njo razveselila tudi prevzetnega leva Hvastjo, ki pravljic ne mara. Lev, ki se mu namesto knjige zahoče češenj z vrha drevesa, se preko balkonske ograje požene v krošnjo, kar pa se ne izkaže za dobro izbiro, saj pristane na trdih tleh. Miška Špela pa se odloči uporabiti svojo knjigo pravljic, ki jo podstavi pod lestev. Kdor kot miška Špela zaupa pravljičnim močem, lahko torej bere oboje: pravljice in češnje ter celo zagrizene dvomljivce, kot je lev Hvastja uspe spremeniti v navdušene bralce, so zapisali v založbi. Ida Mlakar je višja knjižničarka v Mestni knjižnici v Ljubljani. Med najbolj znanimi deli velja omeniti slikanice o prašičkih Bibiju in Gustiju. Z mlado ilustratorko Zarjo Menart je sodelovala že pri slikanic Cipercoperček.