Pri Mladinski knjigi izšli Joyce, Osti, Diderot, Pišt'anek in švicarska kratka proza

Knjiga Rivers of Babylon, ki je tudi v slovenskem prevodu Andreja Rozmana ohranila izvorni naslov, je satiričen, že skorajda grotesken roman o prehodu iz komunizma v kapitalizem. Zgodba povzpetniškega kmeta Razca je polna črnega humorja, a na žalost vse preveč resnična in tipična, saj govori o tem, kako se je bogatelo v času žametne revolucije in povsod drugod v postkomunističnem svetu, so o romanu zapisali pri Mladinski knjigi.

Delo, ki je prvič izšlo leta 1991, je prvi del Pišt'anekove romaneskne tranzicijske trilogije, ki je v devetdesetih letih minulega stoletja korenito spremenila slovaško književnost.

Zbirka Izgon v raj v Bosni in Hercegovini rojenega Ostija v prevodu Jureta Potokarja, Borisa A. Novaka in pesnika samega je presek avtorjevega ustvarjanja, ki je začel pot po slovenski literaturi kot prevajalec, kasneje pa postal tudi avtor v slovenskem jeziku.

V spremni besedi je Novak zapisal, da je pesnik "predstavljen v isti sapi s prevodi svoje poezije, ki je nastala v nekem drugem jeziku, in s pesmimi, ki jih je napisal v slovenščini". Kot je Novak povedal na današnji predstavitvi, je Ostijeva poetika, ki je bila v preteklosti bolj epska, z vstopom v slovenščino doživela lirizacijo, značilno za slovenski jezik in poezijo.

V zbirki Kondor je izšla tudi zbirka literarno-filozofskih spisov Diderota v prevodu Primoža Viteza in Mirana Božoviča, ki je prevedel Pogovor med filozofom in gospo maršalico de ***. Po Vitezovih besedah je Diderot eden ključnih piscev francoskega oz. evropskega razsvetljenstva, ki je aktualen tudi danes.

"V ospredje svojega filozofskega in literarnega zanimanja postavlja odnose med ljudmi, po eni strani intimne odnose med moškim in žensko in po drugi družbene odnose. Pri zadnjih se mu zdi najpomembnejša vzpostavitev civilne ureditve, znosnosti življenja v družbi ter spoštovanje pravnih norm, ki omogočajo ljudem življenje v skupnosti," je dejal Vitez.

Zbirka kratkih zgodb Dublinčani, ki jih je tokrat prevedla Tina Mahkota, je presek določene družbene stvarnosti. Kot je povedala Mahkota, so Dublinčani Joyceovo prvo objavljeno prozno delo. Kljub temu, da je avtor zgodbe napisal že prej, je delo zaradi težav z založniki izšlo šele leta 1914. V 15 zgodbah bi se namreč lahko prepoznali Dublinčani, "ki niso orisani v tako prijetni luči". Spremno besedo k novemu prevodu je napisal Uroš Mozetič.

Dela za antologijo sodobne švicarske kratke proze Na robu bele tišine je izbral, prevedel in jim spremno besedo zapisal Slavo Šerc. Izbral je zgodbe iz nemškega govornega območja Švice. V antologiji so predstavljeni avtorji, kot so Paul Nizon, Adelheid Duvanel, Aglaja Veteranyi in Erica Pedretti.