V mariborski Drami premiera Mojstra in Margarete

V široki gledališki zasedbi se bo predstavil dobršen del igralskega ansambla mariborskega teatra, kot gost pa se bo predstavil tudi Aleš Valič v vlogi Wolfanda.

"Redko se zgodi, da tekst ali predloga ponujata neko perspektivo, ki te prisili, da se ukvarjaš z nečim, kar bi jaz poimenoval etika - etika je termin, ki je postal v življenju in v naši realnosti zelo redek," je pred petkovo premiero povedal Kica.

Kot je še dodal, je Mojster in Margareta roman visoke etike, ukvarja se z vprašanjem dostojanstva, z vprašanjem pravičnosti v ustvarjanju, z vprašanjem integritete umetnika ali človeka nasploh, vse to "na zelo intriganten način". Roman med drugim tudi tematizira vprašanje, kaj sploh je ljubezen.

Devetinpetdesetletni režiser poljskih korenin Kica, ki je med številnimi evropskimi nagradami prejel tudi pet Borštnikovih nagrad, med njimi leta 1996 za režijo Kafkove Amerike v mariborskem gledališču, je v štajerski prestolnici nazadnje leta 2011 na oder postavil Shakespearovo komedijo Kar hočete

Dramatik, pripovednik in zdravnik Mihail Bulgakov se je v prvi polovici 20. stoletja s satiričnim romanom Mojster in Margareta zapisal v svetovni literarni vrh. Pisec, ki je razumel svoj čas izven propagandnih okvirjev politike in se je zavedal "inferna realnega socializma", je v romanu nazorno prikazal, da gre v vseh obdobjih človeštva za faustovsko igro med politiko in umetnostjo.

Uredniku umetnostnega časopisa Berliozu, ki se s pesnikom Brezdomnim pomenkuje o izmišljenem mitu, spletenem okrog Jezusa Kristusa, v njegovi ateistični tezi oporeka Satan v podobi profesorja Wolanda, ki pravi, da je Jezus živel tako zagotovo, kot bo Berlioz zagotovo še danes ob glavo. Ko se prerokba uresniči, se Brezdomni poda po sledeh Wolanda in njegovih pomočnikov, a se mu vsi izmuznejo.

Berlioza spravijo v norišnico, kamor se je zatekel Mojster pred preganjanji, ker je napisal roman o Pilatovem srečanju s Kristusom. V resničnem svetu je zapustil svojo ljubo Margareto, ki v želji, da se z Mojstrom spet sreča, sprejme Satanovo povabilo, da bo gostiteljica na njegovem plesu čarovnic. Ker se Margareta izkaže v vlogi čarovniške gostiteljice, ji bo Woland izpolnil željo, in ker rokopisi ne gorijo, Mojstru vrne njegov izgubljeni roman in ljubimcema omogoči, da zaživita novo življenje.

Prevajalka dramatizacije je Metka Damjan, scenografijo podpisujeta Ivana Radenović in Numen, kostumograf je Alan Hranitelj, skladatelj Arturo Annecchino, koreografinja pa Valentina Turcu.