V frančiškanski cerkvi predstavili restavrirane stranske kapele

Kot je povedal vodja Restavratorskega centra Jernej Hudolin, je šlo za enega večjih in kompleksnejših projektov na področju reševanja problematike propadanja stenskih poslikav v zadnjih letih. Obnova stenskih poslikav v kapelah je zajela več kot 600 kvadratnih metrov površine in je trajala šest let.

Začela se je s pilotnim projektom Restavratorskega centra RS v kapeli sv. Lucije, Apolonije in Agate leta 2006, z njim pa so določili ustrezno metodologijo dela za vse kapele. Ob tem se je izkazalo, da so stenske poslikave Matevža Langusa zaradi velike izgube osnovnega veziva - apna v ometu in barvni plasti - potrebovale drugačen način nadomeščanja veziva, zato so k sodelovanju povabili italijanske strokovnjake.

Matevž Langus (1792 - 1855) je bil v svojem času in okolju med najbolj cenjenimi slikarji. Poslikava cerkve Marijinega oznanjenja pomeni vrhunec njegovih freskantskih stvaritev. V letih 1845 do 1855 je v tehniki prave freske poslikal kor, kapele ter obok ladje in prezbiterija.

Do danes so se ohranile le poslikave v stranskih kapelah, ladjo in prezbiterij pa je med letoma 1925 in 1933 na novo poslikal Matej Sternen, ki je tudi restavriral kapele. Že pred tem je slikar Janez Wolf, le nekaj desetletij po nastanku Langusovih poslikav, v kapeli sv. Frančiška Asiškega, te delno ohranil, ponekod preslikal ali pa na novo naslikal.

Oltarji stranskih kapel frančiškanske cerkve sodijo med najlepše baročne kamnite oltarje na Slovenskem. Postavljeni so bili v letih od 1681 do 1704 z izjemo oltarja sv. Frančiška, ki je nastal leta 1911. Oltar Sv. treh kraljev je delo kamnoseka Mihaela Kuše, kipa sv. Karla Boromejskega in Karla Velikega na oltarju sv. Paskala Bajlonskega pa sta delo beneškega kiparja Paola Callala. Tudi avtorstvo kipov sv. Antona Puščavnika in sv. Roka na oltarju sv. Valentina je pripisano Callali. Drugih podatkov o kamnosekih in kiparjih, ki so sodelovali pri nastajanju teh kamnitih baročnih umetnin, ni.

Baročni oltarji so nastali v duhu mode črnih marmornatih oltarjev, ki je ravno v Ljubljani doživela razcvet. Pred posegi je bilo na njih opaziti številne manjše poškodbe, površinske obloge in madeže, pa tudi neustrezne dopolnitve in sledove drugih neustreznih posegov. Konservatorsko-restavratorski posegi na oltarjih so trajali od leta 2007 do 2012.

Restavratorji so se vzporedno s konservatorsko-restavratorskimi posegi na stenskih poslikavah lotili tudi oltarnih slik. Med letoma 2007 in 2011 so restavrirali 12 slik, in sicer pet večjih oltarnih slik in sedem slik manjšega formata. Z izjemo dveh manjših slik na bakreni plošči so vse slike naslikane na tkani nosilec v oljni tehniki, so v sporočilu za javnost zapisali v restavratorskem centru.