misliNa Prešernovem trgu tudi letos recital v poklon velikemu poetu
Ljubljana, 8. februarja - Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je tudi letos kulturni praznik obeležilo z branjem Prešernovih pesmi pod poetovim kipom. Nagovoru predsednika ZDUS Branka Šturbeja in ljubljanskega župana Zorana Jankovića je sledila Zdravljica v interpretaciji igralca Aleša Valiča. Letošnja posebnost so bili družbenokritični vložki študentov AGRFT.
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Veno Taufer.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Igralka Štefka Drolc.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Ljubljana, Prešernov trg.
Tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
V začetku že 27. recitala, ki se je tudi letos tradicionalno pričel točno opoldne, so se z minuto molka poklonili lani premilemu igralcu Poldetu Bibiču, ki je več let na recitalu interpretiral uvodno Zdravljico.
Na recitalu, na katerem je za Valičem nastopila Olga Kacjan s pesmijo Pod oknom, je sledil Krst pri Savici v interpretaciji Sergeja Ferrarija ter druge Prešernove pesmi in pesnitve v interpretacijah igralcev, kot so Alenka Pirjevec, Maja Sever, Iztok Jereb, Violeta Tomič, Andrej Nahtigal, Marijana Brecelj, Jerca Mrzel in Rok Kunaver. Recital pa tudi tokrat ni minil brez Štefke Drolc in njene interpretacije Nezakonske matere.
Letos je interpretacije Prešernovih pesmi popestrilo osem nastopov študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Branju odlomkov, v katerih so predstavili ljudi v stiski, je sledila izjava "en kilogram brona stane pet evrov" ter "tudi njej/njemu bi prav prišlo malo Prešerna".
Kot je za STA povedal študent AGRFT Žiga Divjak, so se ob povabilu k sodelovanju odločili, da opozorijo na revščino. V ta namen so želeli problematizirati današnjo družbeno situacijo in položaj umetnosti znotraj nje. "Živimo v času, ko lačen človek ne želi niti ne more konzumirati umetnosti", je dejal in dodal: "Problematiziramo ravno to, da bi človeku veliko bolj prav prišel kos brona iz Prešernovega spomenika, kot pa uživanje ob njegovi poeziji."
Prvi recital so pripravili leta 1986 na pobudo upravnega odbora ZDUS pod vodstvom takratnega predsednika Aleša Jana. Takrat je recital predstavljal upor proti prizadevanjem za skupna kulturna jedra v takratni Jugoslaviji. S to prireditvijo v čast slovenskemu pesniku so namreč želeli poudariti slovensko nacionalno in kulturno zavest. Danes pa si, kot je za STA dejal predsednik ZDUS Šturbej, želijo, da recital ne bi bil več politično gibanje, ampak zgolj kulturno. "Smo le interpretatorji Prešernove poezije", je poudaril.