Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

CANTERBURYJSKE POVESTI - ZGODBE ANGLEŠKEGA PISCA, KI ORIŠEJO SREDNJI VEK

Canterburyjske povesti so fragmentarna zbirka 24 besedil različnih vrst in oblik, povezanih v okvirno zgodbo. Ta jih predstavi kot zgodbe romarjev, ki naj bi si jih pripovedovali na poti iz Londona v Canterbury in nazaj. Zbirko uvaja Veliki ali Splošni prolog, v katerem avtor, tudi sam eden izmed romarjev, podrobno predstavi svoje sopotnike in oriše pravila igre, po katerih naj bi potekalo pripovedovanje. Zgodbe naj bi si sledile v zaporedju, ki ga izbere žreb, njegov izid pa ustreza hierarhiji pripovedovalcev, je v spremni besedi zapisal Marjan Strojan. Geoffrey Chaucer je bil angleški pesnik iz 14. stoletja. Bil je Londončan, visoki javni uslužbenec in diplomat, Canterburyjske zgodbe pa so njegovo najbolj znano delo.

Marjan Strojan se je kot prevajalec in urednik uveljavil z izdajami Chaucerja, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Za Beowulfa in prevod Miltonovega Izgubljenega raja je leta 1996 in 2004 prejel Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju (1999) pa Veronikino nagrado. Njegova zadnja zbirka, šesta, z naslovom Vreme, kamni, krave pa je izšla leta 2010.

PREDDVERJE V SKRIVNOST DRUGE KREPOSTI - PEGUYJEVA DRAMA, KI GOVORI O VESELJU

Peguyjeva drama v prostem verzu govori o veselju upanja, ki se ozira na kažipote - in je zato eden najlepših primerov parakletične poezije v svetovni literaturi, so zapisali pri založbi. Uvajati Peguyjevo poezijo v slovenski prostor sto let po njegovi smrti je na videz "nerazumno početje", piše Gorazd Kocijančič v spremni besedi. Za sodobnega ateističnega ali vsaj agnostičnega duha je knjiga neprijetno ali kar boleče čtivo. Avtorjev imaginarij je namreč čisti katolicizem, s teologalnimi krepostmi in Marijo, s svetniki in angeli, z župnijami in njihovimi zavetniki, celo s sledjo ideologije zemlje in krvi, s katero se taka religija tako rada druži. V času druge svetovne vojne in po njej so sicer to poezijo francoski bralci znali ceniti. Zbirko so natisnili v 60 izdajah. Iz nje so črpali spodbudo in opogumljenje preprosti ljudje in voditelji francoskega ljudstva. Med drugim je bila to najljubša knjiga generala Charlesa de Gaulla.

Gorazd Kocijančič je bil rojen leta 1964 v Ljubljani. Je filozof, pesnik, prevajalec in urednik pri založbi Kud Logos. Ukvarja se zlasti z antično in srednjeveško filozofijo in teologijo. Prevaja poezijo, strokovna dela iz grščine, latinščine in hebrejščine. Leta 2005 je za prevod celotnega Platonovega opusa prejel Sovretovo nagrado. Za pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano je v četrtek prejel nagrado Prešernovega sklada.

ROPOTARNA - NENAVADNA SLIKANICA Z RAZLIČNIMI PRAVLJICAMI IN BESEDILI

Peter Svetina je tokrat sestavil sila neobičajno knjigo. V njej je namreč združil daljše in krajše pravljice, pravljice o osebah in predmetih, pesmi in miniaturna besedila, v katerih se poigrava z jezikom in ki nekatera mejijo tudi na nesmisel. Različne literarne vrste, zvrsti in oblike se izmenjujejo v neukročenem redu in ritmu, s čimer je povsem prebit horizont pričakovanja, kajti za bralca je vsaka naslednja stran popolno presenečenje. Za dodatna presenečenja je poskrbel Damijan Stepančič, ki je tudi tokrat ilustriral na samosvoj način in s tem še poudaril različne značaje besedil te unikatne knjige.

Peter Svetina (1970) je doktoriral iz slovenistike. Velja za enega najboljših slovenskih piscev za otroke. Piše tudi strokovne članke o starejši slovenski in mladinski književnosti, o kriminalkah in romanih. Prevajanja iz angleškega, češkega, nemškega, in hrvaškega jezika in se posveča uredniškemu delu.

Ilustrator Damijan Stepančič (1969) je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pri ilustraciji si prizadeva, da tako literarni kot tudi likovni del delujeta homogeno in kvalitetno ter tvorita celoto in s tem zadovoljita vse bolj zahtevne mlade bralce. Je prejemnik številnih nagrad.