misliV NUK razstava o nobelovki Herti Müller
Ljubljana, 11. februarja - V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Herta Müller: Začarani krog besed. Na postavitvi, ki jo je pripravil Goethe-Institut, je predstavljeno življenje in delo romunsko-nemške pisateljice in nobelovke, in sicer vse od njenega otroštva v Banatu do podelitve Nobelove nagrade za književnost leta 2009.
V razstavo so vključeni dokumenti in fotografije, ki so v lasti družine Herte Müller. V televizijskih intervjujih pisateljica spregovori o dogajanju v Romuniji in v Nemčiji, o tem, kako je zapustila Romunijo in o svojem pisanju. Razstava je v slovenskem in v nemškem jeziku.
Herta Müller se je rodila leta 1953 v švabsko-nemški vasi Nitzkydorf v Romuniji. Germanistiko in romunski jezik je študirala na univerzi v Temišvarju. Delala je kot prevajalka in učiteljica nemščine. Kot prevajalko v strojni tovarni so jo odpustili, ker ni hotela sodelovati s tajno policijo Securitate. Besedila Müllerjeve, ki je pod Ceausescujem doživela travmatične trenutke in izobčenje, odtlej niso smela več iziti v Romuniji. Müllerjeva je leta 1987 z možem emigrirala v Nemčijo. Živi v Berlinu.
Med njena pomembnejša dela sodijo "Niederungen", "Drückender Tango", "Der Mensch ist ein grosser Fasan auf der Welt", "Reisende auf einem Bein", "Der fremde Blick oder das Leben ist ein Furz in der Laterne" in "Der König verneigt sich und tötet".
V slovenskem prevodu je leta 2009 izšel njen roman Živalsko srce, leta 2010 pa sta v slovenščini izšla roman Danes se raje ne bi srečala in njen zadnji roman Zaziban dih, ki je v hipu navdušil evropsko strokovno javnost. V njem avtorica opisuje usodo deportirancev iz Transilvanije v ruskih delovnih taboriščih.
Nazadnje je letos pri Študentski založbi v prevodu Mojce Kranjc izšel tudi priznani roman Müellerjeve Lisica je takrat že bila lovec. Sicer so v slovenščini v knjigi Vrag tiči v zrcalu (KUD Apokalipsa, 2011) dostopni tudi njeni eseji.
Leta 2010 je Müllerjeva kot gostja festivala Literature sveta - Fabula obiskala Ljubljano, ki je bila tedaj nosilka naziva svetovna prestolnice knjige. Pisateljica se je sicer pred tem v Ljubljani mudila že dvakrat, v začetku 90. let in pred nekaj leti, ko je bila gostja mednarodnega festivala Vilenica.
Müllerjeva je prejemnica številnih nagrad, tudi Kleistove in Franza Kafke ter visoko dotiranih nagrad Berliner Literaturpreis in IMPAC Dublin.