Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KRONIKA MOJEGA ŽIVLJENJA - BERNIKOVA AVTOBIOGRAFIJA, KI ODSTIRA DRUŽBENO-POLITIČNO STANJE 20. STOLETJA

Literarni zgodovinar, esejist in dolgoletni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) France Bernik v svoji avtobiografiji zajema čas od svojega najzgodnejšega otroštva do današnjih dni. Kot piše v uvodu, je pričujoča knjiga drugačna od njegovih dosedanjih. Čeprav je v ospredju njegova osebna zgodba, je bila predstavitev aktualnih družbenih pa tudi političnih dogodkov neizogibna. "Ko predstavljam sebe, razkrivam silnice časa in prostora, v katere sem bil ujet," je zapisal. Z Bernikovim pisanjem smo, kot so zapisali v založbi, ob kroniki njegovega življenja dobili tudi poročilo občutljivega intelektualca o tej dobi, hkrati pa zanimive poglede na slovensko družbo, njeno znanost in kulturo, institucije ter pomembne knjižne izdaje, pri katerih je sodeloval bodisi kot avtor ali pa kot urednik. Pomembni so tudi njegovi zapisi o srečanjih s kulturnimi delavci in državniki v času osamosvajanja slovenske države.

France Bernik se je rodil leta 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Leta 1951 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1957 pa je bil kot asistent na slavistiki izključen iz političnih razlogov. Tri leta pozneje je doktoriral na ljubljanski Filozofski fakulteti. Med drugim je bil tajnik in urednik Slovenske matice ter znanstveni sodelavec in svetnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri SAZU. Med letoma 1992 in 2002 je bil predsednik SAZU. V slovenskih in tujih publikacijah je objavil več kot 400 znanstvenih in strokovnih prispevkov. Je avtor več kot 15 knjig, ki večinoma obravnavajo dela Ivana Cankarja in simbolizem. Več del je objavil tudi nemščini.

USTVARJANJE SOVRAŽNIKOV - SPISI IZPOD PERESA UMBERTA ECA

Pravi naslov za zbirko spisov bi moral biti pravzaprav Priložnostni spisi. Le upravičena zaskrbljenost urednika, da tako skromen naslov bržkone ne bo pritegnil pozornosti bralcev, je bila vzrok za končno izbiro naslova, piše Umberto Eco v uvodu. To je obenem naslov prvega izmed spisov, ki jih odlikuje to, da avtor ponuja razmisleke in variacije na teme, kot so absolutno, cerkvene zakladnice, cenzura s hrupom in usoda Joyceovih del v času fašizma. Delo sklene z Razmisleki o Wikileaksu.

Umberto Eco (1932) je italijanski pisatelj, filozof, medievalist, semiolog in preučevalec množičnih občil. Med bralci je zaslovel že z romanesknim prvencem Ime rože. Sledilo je še pet romanov - Foucaultovo nihalo, Baudolino, Otok prejšnjega dne, Skrivnostni plamen kraljice Loane in Praško pokopališče. Vsi so prevedeni tudi v slovenščino.

KDAJ, ČE NE ZDAJ? - LEVIJEV ROMAN O JUDOVSKIH PARTIZANIH

Roman Prima Levija prinaša pretresljivo in vznemirljivo zgodbo o skupini judovskih partizanov iz Poljske in Rusije, ki se krčevito borijo proti nacističnemu vojaškemu stroju. Avtor opisuje njihovo odisejado, ki traja od julija 1943 do avgusta 1945. Pot jih vodi iz Belorusije prek Poljske, Nemčije in Avstrije vse do Italije, ki je zanje nekakšna obljubljena dežela. Avtor dogodke in občutja junakov opisuje na dostikrat humoren, a nikakor ne lahkoten način. Skozi zgodbo govori o nesmiselnosti vojn, o uničevanju ljudstev, o svetu, ki se iz grozodejstev druge svetovne vojne ni naučil veliko.

Primo Levi (1919- 1987) je italijanski pisatelj z judovskimi koreninami. Po razpadu Italije je leta 1943 odšel v partizane, istega leta ga je zajela fašistična policija in ga odpeljala v taborišče Fossoli, leto pozneje je pristal v Auschwitzu. Leta 1946 je izdal svoje najpomembnejše delo Ali je to človek. V slovenskem prevodu so na voljo še roman Periodni sistem, Potopljeni in rešeni ter pesniška zbirka Ob negotovi uri.

RASLA JE JELKA DO NEBA- IZBOR PRIPOVEDI O SLOVENSKIH RASTLINAH

Knjiga Rasla je jelka do neba, podnaslovljena Zgodbe iz našega ljudskega herbarija, poskuša predstaviti nekatere zanimive, značilne in pomembne zgodbe o rastlinah iz vseh slovenskih pokrajin in zamejstva. Bralcem med drugim razkrivajo, kako so posamezne rastline nastale, kako so prišle v naše kraje, odkod njihova oblika, kakšna je njihova zdravilna moč ter kakšna je njihova simbolika. Knjiga iz zbirke Zakladnica slovenskih pripovedi je namenjena mladim bralcem in vsem, ki jih zanima pristno pripovedništvo slovenskega ljudskega izročila. Delo je ilustrirala poljska ilustratorka Marie Magdalena Szmatula, ki že nekaj let ustvarja v Sloveniji, uredil pa ga je Zmago Šmitek.