Pri Celjski Mohorjevi knjiga o stiškem samostanu in Simonu Ašiču

Za razliko od številnih priročnikov o zdravilnih zeliščih patra Simon Ašiča (1906-1992) pričujoče delo odpira pogled na vrt meniškega življenja in na duhovno dediščino, iz katere je rasel pater Ašič.

Prvo poglavje je prispeval pater Anton Nadrah, ki piše o koreninah cistercijanskega izročila v Evropi in Sloveniji, pri čemer osrednjo pozornost namenja Ašičevim redovnim sopotnikom. Kot je dejal na predstavitvi knjige, je tudi sam precej časa preživel z njim. V svojem poglavju opiše začetke cistercijanskega reda, ki segajo v leto 1098, ko je red nastal kot reforma benediktinskega reda. Ustanovila ga je majhna skupina redovnikov, ki je ohranila benediktinsko geslo "moli in delaj" ter mu dodala še "beri", za glavne simbole pa imela križ, plug in knjigo, je pojasnil Nadrah.

Ašič je po Nadrahovih besedah v samostanu bival v obdobju, ko je bilo tudi sicer v njem veliko poklicev. Zdravilne rastline so ga zanimale že v času vojne, ko je bilo pomanjkanje zdravil. Znan je bil po svojih zapiskih, ki jih je prepisoval, prevajal in zbiral od drugih zdravilcev, tudi duhovnikov iz drugih držav. Imel pa je tudi posebno lastnost, krščansko ljubezen, s katero je želel pomagati slehernemu človeku, ki se je obrnil nanj.

V drugem poglavju je Luka Vidmar opisal stiški samostan tako iz umetnostno kot literarno-zgodovinskega vidika, tretjega pa profesorica Maja Ficko, ki je med drugim poučevala na stiški gimnaziji. V prispevku je opisala življenje patra Simona Ašiča, ki mu je bilo prej ime Jožef, domači pa so ga klicali Pepi. V svojem življenju je šel kot zdravilec in zeliščar predvsem pa kot duhovnik čez mnoge preizkušnje, je poudaril direktor založbe Jože Faganel.

Knjigo zaključuje poglavje farmacevta Jožeta Kukmana, ki je skupaj z Ašičem ustanovil podjetje za izdelovanje pripravkov iz zdravilnih rastlin. Poudaril je, da pri nobeni od približno 150 zdravilnih rastlin, ki jih je Ašič opisal, uradna medicina ni nikoli resno izpodbijala njihove zdravilnosti. Tudi farmacija temelji na zdravilnih rastlinah, pa tudi lekarne brez zdravilnih rastlin nikoli ni bilo, je pojasnil Kukman.

Delo Romanje v Damask je slikovit potopis, ki bralce popelje iz Južne Turčije v Damask. Pomemben del knjige, ki bralcu ponuja tudi duhovni vodič romanja, predstavljajo avtorjeve fotografije. Uvodno besedo k delu je zapisal mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek.