Slovenija 25.2.2013 15:13

Pri Cankarjevi založbi tudi deli Houellebecqua in Kajfež Bogatajeve

Ljubljana, 25. februarja - V naboru knjig Cankarjeve založbe z letnico 2012 je med drugim z Goncourtovo nagrado ovenčani roman francoskega pisatelja Michela Houellebecqa Zemljevid in ozemlje, v katerega je avtor vključil tudi samega sebe. A njegov lik zelo klavrno konča. Bero novosti dopolnjuje poučna knjiga o podnebnih spremembah Vroči novi svet Lučke Kajfež Bogataj.

Houellebecq je v središče romana Zemljevid in ozemlje postavil slikarja Jeda Martina, ki se na neki točki poslovi od slikarstva in začne fotografirati Michelinove zemljevide ter upodabljati predstavnike različnih poklicev, s čemer zaslovi. Martin si nekega dne zaželi, da bi mu spremno besedo k razstavi napisal sam Michel Houellebecq, on pa bi ga v zameno portretiral. Pisatelja kmalu najdejo razkosanega v njegovem stanovanju.

Urednik Zdravko Duša je spomnil, da si Houellebecq v svojih delih želi podajati sliko sodobne družbe. V romanu Zemljevid in ozemlje je med drugim v ospredje postavil vprašanje sodobnega umetnika, ki v družbi, ki se oddaljuje od narave in v kateri bogastvo sveta ustvarja sloj brezimnega delavstva, ne pomeni več veliko. V umetnosti šteje, katerega galerista bo ustvarjalec dobil na svojo stran in v katerem časniku bo objavljena kritika njegovega dela. V tem kontekstu pa se je avtor sam kot umetnik v romanu uničil, kot si to lahko privošči le sam, je dejal Duša. Knjigo je poslovenila Mojca Medvedšek.

Knjiga o podnebnih spremembah Vroči novi svet Lučke Kajfež Bogataj je bila uvodoma namenjena mlajšim bralcem, saj se bodo prav ti morali soočiti z njimi. V knjigi so, podkrepljeni z nazornimi in hkrati humornimi ilustracijah Izarja Lunačka, pojasnjeni vzroki za podnebne spremembe, grožnje, ki jih predstavljajo, pa tudi možne rešitve za nekatere probleme. Delo, polno referenc, odgovorov na najpogostejša vprašanja, uporabnih podatkov ter pojasnil, je tako namenjeno prav vsem, ki bi radi izvedeli več o podnebnih spremembah. Avtorica pa je poudarila, da delo hkrati v bralcu zbuja razmislek o tem, kako biti prijaznejši do narave in okolja. Pomembno sporočilo knjige je, da je "ekološka ozaveščenost del osebne integritete".

V naboru del z letnico 2012 je tudi roman Izgon iz pekla, prvo v slovenščino prevedeno delo sodobnega avstrijskega avtorja Roberta Menasseja. Po besedah prevajalke Tanje Petrič roman prinaša zgodovinsko, družbeno in družinsko panoramo dveh stoletji - 17. in 20.. Poleg vprašanj identitete in tujosti, povezanih z judovsko skupnostjo, se avtor v delu loteva tudi vprašanja zgodovine, tudi njenega potvarjanja. Nekateri pripovedni drobci se v obeh delih ponavljajo, za čemer stoji po mnenju prevajalke misel o ponavljanju zgodovine.

Golobi vzletijo je roman na Madžarskem rojene in v Švici živeče avtorice Melinde Nadj Abonji. Po besedah Duše naslov implicira na ptice, ki se odločijo, da bodo zapustile domače gnezdo. Prevajalec dela Slavo Šerc je dejal, da je to avtobiografsko delo večplastno, dotika pa se vprašanja emigracije in nato integracije v novo okolje.

Glattauer je slovenske bralce že prepričal z deloma Proti severnemu vetru in Vsakih sedem valov. Z letnico 2013 pa so pri Cankarjevi založbi izdali njegov novi roman Za vedno tvoj, ki ga je v slovenščino prevedla Sandra Baumgartner - Naylor. V ospredju je ženska sredi tridesetih, ki jo počasi zaskrbi, da bo ostala večno sama. V življenje protagonistke nato vstopi sanjski moški, ki ga velikodušno sprejme vsa družina, a, kot je napovedal urednik Andrej Blatnik, se na neki točki zadeve začno zapletati in romanca se prevesi v srhljivko.