Slovenija 27.2.2013 22:01

Fabula že desetič prispeva v mozaik kulturnega kozmopolitizma

Ljubljana, 27. februarja - Fabula že leta zavestno prispeva svoj delež na področju sodobne literature k slovenskemu mozaiku kulturnega kozmopolitizma, je ob nocojšnjem odprtju desetega, jubilejnega festivala Fabula v Klubu CD spomnila programska vodja festivala Janina Kos. Sledil je pogovor z Eduardom Sanchezom Rugelesom, ki podpisuje roman, naslovljen Ljubljana.

Na festivalu Fabula se slovenski bralci že leta lahko srečajo z mednarodno priznanimi pisatelji, ki jim v živo predstavijo svoj ustvarjalni opus in njegova sporočila. Kosova je spomnila, da pri Študentski založbi, ki festival organizira, še posebej poudarjajo odprtost, s katero slovenska kultura že po tradiciji sprejema preteklo in sočasno evropsko ter svetovno umetnostno produkcijo.

Festival Literature sveta - Fabula po besedah Kosove k temu mozaiku kulturnega kozmopolitizma zavestno prispeva svoj delež na področju sodobne literature, nenazadnje tudi z izdajami žepne Beletrine. Prav preko te zbirke se namreč slovenski bralci lahko sproti seznanjajo z deli avtorjev, ki se festivala udeležujejo.

Gost večera, v Venezueli rojeni in v Španiji živeči pisatelj mlajše generacije Sanchez Rugeles, je roman o Ljubljani napisal, še preden je mesto obiskal. Ime Ljubljana je odkril med branjem neke prodajne uspešnice, v kateri je bila slovenska prestolnica omenjena in mu je, zaradi zvočnosti zapisa, ostalo v mislih. Tudi zato, ker je za nekoga, ki prihaja iz špansko govorečega področja zelo težko izgovorljivo.

Ljubljana je v pisateljevem romanu mesto, v katerem se pripeti nepričakovana romanca med junakoma Gabrielom in Carlo, prijateljema iz otroštva, ki se tam srečata po mnogih letih. A srečanje v Ljubljani je lahko razumljeno tudi kot utopija, saj je v ozadju romana tudi kriminalna zgodba.

Po presoji avtorja je Ljubljana zelo zahteven roman. Ideja, da bi v roman, ki sodi v žanr noir in je nastal z mislijo na veliko venezuelsko tragedijo leta 1999, vključil tudi ljubezensko zgodbo, se mu je porodila, ko mu je prijatelj kritik dejal, da dandanes nihče več ne piše ljubezenskih zgodb. To mu je predstavljajo izziv, a si ni mogel kaj, da ni že takoj na začetek dela vključil umor. S tem je želel v bralcu zbuditi zanimanje, kaj bo z razpletom. A na koncu mu je nastavil past. To, kdo koga ubije je treba povezati tudi z razpletom ljubezenske zgodbe, je namignil.

Na opazko Mavčeve, da očitno nima rad klasičnih junakov, je Sanchez Rugeles pritrdil, češ da se mu zdijo dolgočasni. V Venezueli smo se vselej soočali s krizo, se borili za obstanek. Sedaj ko živi v Španiji opaža, da se mnogim priseljencem iz Venezuele aktualna gospodarska kriza ne zdi nič posebnega, saj so navajeni skromnejšega življenja, njegovi španski kolegi pa kar ne vedo, kaj bi, kako bi se rešili. Iz tega vidika se mu zdi njegova generacija apatična in si sploh ne more predstavljati, kakšen bi lahko bil junak 21. stoletja. Junak v romanu Ljubljana je po njegovo precej narcisoiden.

Sicer so mlademu avtorju mnogi očitali, da v Ljubljani grdo predstavlja Venezuelo. A se s tem ne strinja: "Moj namen ni, da pišem slabo o Venezueli, ampak ta, da prikazujem realnost tako kot je. In v Venezueli realnost ni lepa, zato sem do nje kritičen." Mladi pisatelj je tudi velik filmski navdušenec. Filmsko pristopa tudi k svojemu pisanju. Ko piše, razmišlja o scenah, o njihovem zaporedju. Ko pa roman napiše, vselej reče, da ga mora še montirati.