Svetovni dan lutk s poudarkom na njihovi zgodovini in pomenu za odrasle

To prepričanje se kaže tako, da "tudi če je predstava na sporedu ob 20. uri in je namenjena odrasli publiki, bodo starši zraven pripeljali otroke", je ponazoril Vižintin. Odraslo gledališko občinstvo ni vajeno, da ga namesto človeka nagovarja lutka. Tako so na nedavnih Dnevih komedije v Celju, kjer so uprizorili Živalsko farmo v režiji Vita Tauferja, naleteli na marsikakšen "čukast pogled". To bi lahko pripisali "zaplankanosti" gledalcev, ki pa je obenem razumljiva, saj je na ogled premalo kakovostnih lutkovnih predstav za odrasle, meni Vižintin.

K podcenjevanju lutk po Vižintinovem mnenju botruje tudi dejstvo, da v Sloveniji nimamo študija lutkarstva, se pa razmere izboljšujejo, saj je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo pred dvema letoma uvedla predmet animacije. Predmet poučujeta Martina Maurič Lazar in Vižintin, ki, kot pravi, tako orjeta ledino.

Ob tem je Vižintin opozoril, da je lutkarstvo širok pojem, ki zajema različna področja, od lutkovne režije, dramaturgije, likovnih tehnik do zgodovine lutkarstva. Kot je poudaril, sam poučuje izključno animacijo oziroma uči, kako igralec prek materiala oživi določen lik.

Veliko mladih študira v tujini ali pa se udeležuje avdicij, na katerih ugotovijo, da je lutkarstvo resno področje, ki zahteva umetnikovo vsestranskost. V Sloveniji še vedno prednjači besedna umetnost, kar je verjetno povezano s slovansko mentaliteto, razmišlja Vižintin. Kljub temu, da smo v marsičem svetlobna leta pred tujimi lutkarji, pa slovenske lutkovne predstave v tujini vedno naletijo na dober sprejem, je še povedal dramski igralec in animator, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL).

Igralka-animatorka v LGL Nina Skrbinšek pa je za STA dejala, da ne moremo govoriti o podrejenem položaju lutkovnih ustvarjalcev, pač pa o potrebi dobrega repertoarja za mladino in odrasle. Po njenem mnenju dobra uprizoritev pritegne tudi občinstvo, ki sicer ne zaide v lutkovno gledališče. Lutkovni medij je, kot pojasnjuje Skrbinškova, izredno bogata umetnost uprizarjanja dramskih tekstov. Združuje likovno podobo, režijsko domiselnost in animacijsko perfekcijo. Je izrazno popolnoma samosvoja in tehnično neprimerljiva z dramskim gledališčem.

Pobudnik praznovanja dneva lutkarstva je nacionalni odbor mednarodne zveze lutkarjev UNIMA (International Union of the Marionette). Za obeleževanje praznika so se odločili na 18. kongresu Unime leta 2000, dan - 21. marec - pa so določili leta 2003.

Letošnjo mednarodno sporočilo je napisal Roberto De Simone, italijanski lutkar, režiser, muzikolog in glasbenik, ki je tudi mojster napolitanske lutkovne tradicije Guarratelle in Pulcinelle. Njegovo srečanje s Pulcinello, kot je zapisal, sega v njegovo zgodnje otroštvo, ko je bil Pulcinella del domišljije vsakega neapeljskega otroka.

Srečal si ga lahko na ulici v košarah prodajalcev igrač ali na stojnicah sejma v Saint Josephu, pa tudi na festivalu Piedigrotta, kjer so bile razstavljene tradicionalne igrače. Med njimi je mali Pulcinella izstopal, saj je, postavljen na miniaturni voz, mehanično ploskal z rokami, v katerih je imel majhne cimbale, je zapisal De Simone.

K vsemu temu je, kot piše De Simone, doprinesel tudi potujoči lutkovni teater Guarattelle, v katerem so lutke "začarale" otroke. V tradicionalnem repertoarju Guarattelle je najti tudi like, ki so povezani z judovsko, špansko in latinsko tradicijo ter grškim teatrom.

Predsednik UNIMA Slovenija ter direktor in umetniški vodja Mini teatra Robert Waltl je v poslanici spomnil na zgodovino lutkarstva. Kot je poudaril, so lutke stare kot zgodovina sveta, lutkovno gledališče pa je najstarejša in najbolj razširjena oblika poučne zabave. Sledi je najti na Kitajskem, v Egiptu, Grčiji in Rimu.

V srednjem veku najdemo v religijskih povorkah nošene lutke, imenovane Marije, v 17. stoletju pa potujoče animatorje, ki zabavajo mimoidoče na evropskih sejmih. Lutkarstvo je obarvano s komedijo dell' arte, pojavljajo se tudi prve politične predstave. Iz ulic se lutke v 18. stoletju širijo v salone in dvorane, je zapisal Waltl.

Po njegovem mnenju je vračanje v preteklost v današnjem času pomembno, saj je treba otroke, starše in umetnike spomniti, da je kreiranje in igranje z lutkami "najboljše vabilo kapacitetam imaginacije". Svetovni dan lutk je priložnost, "da lutko pokličemo na pomoč v vsakodnevnem življenju kot izrazno sredstvo, ki odpravlja blokade in ki vsakomur ponuja radost umetniškega izražanja".