Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KRPE ČASA - ROMAN ŠVEDSKE AVTORICE, KI ODSTIRA ČLOVEŠKO USODO IN DUH ČASA PRVE POLOVICE 20. STOLETJA

Krpe časa so roman o odraščanju, ljubezni, o strasteh, žalovanju, izdajstvu, medosebnih odnosih, družini in družinski tragediji. Protagonistki romana sta upokojena gospa Hedwig in pisateljica Sigrid. Roman, ki je mojstrska pripoved o najglobljih človeških vrednotah, je obsežno delo s precej zahtevnim slogom, ki pa se kljub temu bere na dah. Avtorica spretno krmari med sedanjostjo in preteklostjo, pri čemer življenje na Švedskem v 30. letih 20. stoletja prikaže s toliko podrobnosti, da bralcu da občutek, kot da bi bil dejansko prisoten v tistem času. Delo je bilo izbrano za najboljšo švedsko literarno delo v letu 2010. Za slovenski prevod je poskrbela Danni Stražar.

NAD BREZNI OCEANOV - LADIJSKI DNEVNIK IZPOD PERESA HRVAŠKEGA PISATELJA IN POMORŠČAKA HORVATA

Knjiga Nad brezni oceanov, podnaslovljena Dnevnik z Bese, je drugi natis dela hrvaškega literata in pomorščaka Horvata; prvič je bilo delo v slovenskem prevodu izdano leta 1976. Horvatov ladijski dnevnik podaja odgovor, kako izpluti na pot okoli sveta, če država v svojih pravnih aktih nima predvidenega prehoda čez mejo s komaj 15-metrsko lupinico. Prav s tovrstno jadrnico po imenu Beso se je Horvat leta 1965 podal na morsko pustolovščino. Horvatovo nedoumljivo in izmuzljivo življenje, razpeto med šest bark in šest romanov o prostranstvih morja, je jadranje na meji življenja in smrti. Zato so tudi njegovi dnevniški zapisi le varljiva skorja življenjske modrosti, ki se preliva iz potopisa v filozofijo in iz romanesknih prvin nazaj v poezijo, so zapisali na založbi, v kateri so prevod dela zaupali Tonetu Potokarju. Predgovor je prispeval ljubitelj jadranja, igralec Brane Grubar.

ZBRANO DELO KOCBEKA - KOCBEKOV DNEVNIK IZ LETA 1932

Dvanajsta knjiga zbranega dela Edvarda Kocbeka Dnevnik 1932 prinaša najznačilnejše in najobsežnejše delo Kocbekovega opusa - Dnevnik. Kocbek ga je pisal z redkimi prekinitvami iz dneva v dan skoraj pol stoletja in doslej po večini sploh še ni bil objavljen. V njem se je ohranilo dragoceno pričevanje o dobi in ljudeh, ki so križali njegovo pot, predvsem pa zanimiva izpoved in trajna avtorefleksija senzibilnega lirika in misleca, enega najzanimivejših slovenskih intelektualcev katoliške provenience. Začetni zvezek prinaša Kocbekove zapiske, nastale leta 1933 med študijskim bivanjem v Lyonu ter po povratku iz Francije v hrvaškem Bjelovaru, kjer je na tamkajšnji gimnaziji poučeval francoščino. Kocbek v zapiskih odkriva svojevrstno dokumentacijo o zgodnji dobi svojega intelektualnega in umetniškega zorenja. Delo sta uredila Andrej Inkret in Mihael Glavan.

MAČJI ZAKAJI - NOVA SLIKANICA ZAKAJEV LILE PRAP, TOKRAT POSVEČENA MAČKAM

Slikanica Mačji zakaji poskuša mlademu bralcu odgovoriti na vprašanja, zakaj mačke ne ubogajo, zakaj šklepetajo z zobmi, zakaj ne znajo zlesti z drevesa, zakaj zakopavajo kakce, se bojijo vode, si ližejo kožuh in zakaj lovijo miši. Na vprašanja odgovarjajo miši, za tiste bolj skeptične pa so podani tudi strokovni odgovori.

Lila Prap s pravim imenom Lilijana Praprotnik Zupančič, rojena leta 1955 v Celju, je po poklicu arhitektka, vendar se že vrsto let ukvarja z ustvarjanjem za otroke. Prevodi njenih knjig se uvrščajo med najbolj priljubljena dela za otroke v okoli 40 državah po svetu. Prejela je vrsto pomembnih nagrad doma in na tujem, nominirana je bila tudi za nagrado Astrid Lindgren in Andersenovo nagrado, lani pa je bila med nagrajenci Prešernovega sklada.