Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

HLADILNA POSTAJA - ROMAN NEMŠKE AVTORICE O ODKRIVANJU SKRIVNOSTI IN ISKANJU RESNICE

Inka Parei je zgodbo romana Hladilna postaja postavila v Berlin leta 2006, ko pripovedovalcu, nekoč zaposlenemu v tiskarni, popolnoma spremeni življenje klic nekdanje žene Marthe. V zelo kratkem telefonskem pogovoru izve le, da je v bolnišnici, kjer se trudijo rešiti njeno življenje zaradi tumorja na bezgavkah. Njen klic na pomoč pomeni začetek razkrivanja velike skrivnosti. Martha namreč svojega nekdanjega moža prosi, naj se vrne v Berlin in razišče, kaj se je v hladilni postaji tiskarne in njeni okolici dogajalo pred mnogimi leti. Sprašuje se, če ni morda zbolela zaradi sevanja, s katerim naj bi bil povezan na dvorišču parkirani ukrajinski tovornjak. V iskanju resnice pripovedovalec izgubi nadzor nad svojim življenjem, pri čemer se mu ponovno odprejo rane iz preteklosti, s katerimi se ni dotlej nikoli soočil.

Inka Parei se je rodila leta 1967 v Frankfurtu na Majni. Študirala je germanistiko, politične vede in sinologijo. Kljub trem med bralstvom dobro sprejetim romanom se ni nikoli opredelila kot pisateljica. Pričujoči roman je avtoričino prvo v slovenščino prevedeno delo. Za prevod je poskrbela Tamara Bosnič.

ZBRANO DELO MIRANA JARCA - KNJIGA JARČEVE POEZIJE, PESMI V PROZI IN MANJ ZNANE OTROŠKE POEZIJE

Pri založbi ZRC so se 70 let po smrti pesnika, pripovednika in kritika Mirana Jarca (1900-1942) odločili za prvo knjigo zbranega dela. Knjiga, ki jo je uredil ter z opombami in komentarji opremil Drago Bajt, prinaša Jarčevo poezijo iz zbirk Človek in noč (1927), Novembrske pesmi (1936) in Lirika (1940). Zbirke odlikujejo strog avtorski izbor, majhen obseg in prefinjena grafična oprema. Zajemajo manjši del Jarčevega lirskega opusa, ki je nastajal četrt stoletja, večidel v literarnih obdobjih po izteku moderne - v ekspresionizmu in novi stvarnosti. V zbirkah se se spreminjale tako idejnost kot tematika in tehnopoetika te poezije. Ob posameznih pesmih so v opombah navedene tudi rokopisne in tipkopisne različice. Trem zbirkam sledijo pesmi, objavljene v periodiki med vojnama, zlasti v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Sledijo pesmi v prozi in malo znana otroška poezija. Prva knjiga tako prinaša 213 pesmi. Komentar vsebuje še Jarčevo biografijo, kritiško recepcijo zbirk ter vrednotenje Jarčeve poezije v literarni zgodovini.

PRDOPRAŠEK DOKTORJA PROKTORJA - PRVO OTROŠKO DELO JOJA NESBOEJA

Knjiga Prdoprašek doktorja Proktorja prinaša zgodbo o izgubljeni ljubezni, strašnih anakondah, turobnih jetniških celicah, groznih razbojnikih in o najmočnejšem prdoprašku na svetu. Zgodba se začne nekega sončnega dne tik pred največjim norveškim praznikom, ko Liza zagleda selitveni tovornjak, ki pripelje k sosedovi hiši. Vanjo se vseli precej nenavaden fant Bulle. Liza z njim spozna še nenavadnejšega soseda doktorja Proktorja.

Jo Nesboe (1960) je po izobrazbi ekonomist, najbolj znan pa je po svojih kriminalnih romanih z detektivom Holom. Njegove knjige so prevedene v 40 jezikov. Poleg kriminalnih romanov piše tudi za otroke. Serijo mladinskih romanov z doktorjem Proktorjem, ki jo odlikuje prisrčna čudaškost, velikokrat primerjajo z deli Roalda Dahla. Prdoprašek doktorja Proktorja je njegova prva knjiga za otroke. Ilustriral jo je Per Dybvig, za slovenski prevod pa je poskrbela Marija Zlatnar Moe.

ŽELEZNI JANEZ - GRIMMOVA PRAVLJICA V STEPANČIČEVIH UPODOBITVAH

Slikanica Železni Janez bratov Grimm prinaša skrivnostno, pomensko izjemno bogato zgodbo o fantovem odraščanju v moža, iz katere je mogoče izluščiti tudi sporočila za današnji čas. Zgodbo je s pravljičnimi in mestoma temačnimi ilustracijami, ki poudarjajo skrivnostnost, je upodobil Damijan Stepančič. Ta je v zadnjih letih ilustriral vrsto knjig, med drugim antološka dela Daneta Zajca (Hiša sanja), Saše Vegri (Naročje kamenčkov), Toneta Pavčka (Majhnice in majnice), Evalda Flisarja (Čarovnikov vajenec) in Lojzeta Kovačiča (Zgodbe iz mesta Rič-Rač in od drugod). Za avtorsko slikanico Zgodba o sidru je leta 2011 dobil Levstikovo nagrado, za slikanico po zgodbi Vitomila Zupana Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo pa leta 2012 nagrado Kristine Brenkove. Letos je izšla tudi njegova likovna interpretacija Zdravljice.