misliKaj bo po EPK, v Mariboru še vedno veliko vprašanje
Maribor, 28. marca - V proračunu Mestne občine Maribor letos ni predvidenega niti evra za nadaljevanje projektov Evropske prestolnice kulture (EPK), ki se je iztekla lani. Novoizvoljeni župan Andrej Fištravec je danes poudaril, da se zaveda pomena kulture za razvoj mesta, zato bo delal na tem, da bo imel EPK tudi dolgoročne učinke.
Maribor.
Zadnje srečanje Akademije EPK.
Mariborski župan Andrej Fištravec in programski direktor EPK Mitja Čander.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor.
Zadnje srečanje Akademije EPK.
Generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer, pesnik Andrej Brvar in zgodovinar Igor Grdina.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
Maribor.
Zadnje srečanje Akademije EPK.
Programski direktor EPK Mitja Čander in mariborski župan Andrej Fištravec.
Foto: Andreja Seršen Dobaj/STA
EPK je bil po mnenju vseh sodelujočih na današnjem zadnjem srečanju članov Akademije EPK v Mariboru programsko uspešen projekt. Generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer je med pomembnejšimi rezultati tega projekta navedla uspešno sodelovanje med občinami v regiji.
Programski direktor EPK Mitja Čander meni, da je EPK dal "pomemben impulz" tudi nacionalni kulturni politiki, kjer se kultura zdaj prvič omenja kot razvojni potencial.
Po mnenju pesnika Andreja Brvarja je EPK "zelo dobro zadel ločitev kulture in umetnosti, ki ju Slovenci radi mešamo". V sodelovanju med partnerskimi mesti vidi zametek uspešne regionalizacije Slovenije, v projektih, kot so bile Kulturne ambasade in razstava Nemci in Maribor, pa pomemben prispevek k dobrososedskim odnosom.
Predvsem pa je EPK po ocenah Brvarja pomenil "močan sunek k oblikovanju nove identitete mesta". "S čim se lahko Maribor danes postavi? To sta kultura in šport," je dejal.
Sestanka Akademije EPK se je prvič udeležil tudi novoizvoljeni mariborski župan Fištravec, ki se strinja, da ima lahko kultura zelo pomembno vlogo pri razvoju mesta, sam EPK pa je dal priložnost za institucionalizacijo tega vpliva.
"Isti mestni svetniki, ki so po hitrem postopku ukinili EPK, bodo najverjetneje morali sprejeti sklep, da se EPK na nek organski način izteka in transformira v našo prihodnost. Če tega ne storimo, projekt ni v celoti dosegel ne le teoretičnega ampak tudi praktičnega namena," je povedal in napovedal rebalans občinskega proračuna. Veliko priložnost vidi tudi v sredstvih iz nove finančne perspektive EU, saj se tudi prioritete EU selijo s cest, kanalizacije in podobnih "trdih" projektov v "mehke vsebine", kakršna je kultura.
Zgodovinar Igor Grdina je kritično izpostavil, da so tudi od prejšnjega župana "slišali veliko lepih misli", mnogo bolj pomembna pa se mu zdijo dejanja. "Vizije je treba ne le sanjati ampak uresničevati," je poudaril.
Zelo realističen je bil tudi začasni direktor občinskega urada za kulturo Danijel Sajko, ki je izpostavil, da je vse odvisno od proračunskih sredstev, ki pa jih resnici na ljubo ni veliko. Spomnil je, da bodo, tudi v morebitnem primeru rebalansa proračuna, kulturnim ustvarjalcem sredstva na voljo šele jeseni.