misliV Mariboru Pogačnikova razstava Sestop umetnosti na Zemljo
Maribor, 4. aprila - V Umetnostni galeriji Maribor bodo drevi ob 19. uri odprli pregledno razstavo del Marka Pogačnika. Tema razstave Sestop umetnosti na Zemljo posebej poudarja avtorjevo delo na področju celovite ekologije, navajajo v galeriji, kjer bo razstava na ogled do 7. julija. Pogačnik bo uro pred odprtjem tudi vodil po razstavi.
Izhodišče pregledne razstave svobodnega umetnika so različni načini, ki jih je Pogačnik odkril v zadnjih 50 letih, ko je raziskoval, kako se ustvarjalne potenciale umetnosti da vplesti v raznolike življenjske procese.
Razstava je kot variacija projekta Umetnost življenja - življenje umetnosti prenesena iz Moderne Galerije v Ljubljani. Kustosinja razstave je Andreja Borin, postavitve pa so delo avtorja v sodelovanju z Zvono Ciglič, Simono Čudovan in Mariko Pogačnik.
Tema razstave Sestop umetnosti na Zemljo posebej poudarja avtorjevo delo na področju celovite ekologije. Razvil je različne pristope pri sodelovanju z zavestjo Zemlje in s svetovi narave, bodisi v primeru akupunkture Zemlje (litopunkture) bodisi pri geomantičnih interpretacijah posameznih krajev in pokrajin, navajajo v galeriji.
Druga tema razstave je vprašanje, kako lahko umetnost prispeva k preobrazbi vse bolj uničujoče civilizacije na Zemlji. Razstava razgrinja različne možnosti uporabe umetnostnega jezika pri komunikaciji z zavestjo narave in pri prebujanju človekovega zavedanja - oboje v odnosu do večdimenzionalnosti življenja in prostora.
Pogačnik skupaj z ženo Mariko gradi instalacije iz naravnih materialov, ki obiskovalcu omogočajo neposredno izkušnjo nevidnih razsežnosti prostora. V Viteški dvorani Umetnostne galerije Maribor sta tako postavila instalacijo O sestopu miru na Zemljo, zasnovano v razmerju do fresk na stropu iz 19. stoletja, ki prikazujejo znamenite bitke krščanskega sveta s Huni oziroma Turki.
Marko Pogačnik, rojen leta 1944 v Kranju, se je začel kulturno udejstvovati že v dijaških letih, kasneje je bil del konceptualistične skupino OHO (1965-1971). Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 1968 deluje kot svobodni umetnik. Leta 1971 je začel s prijatelji umetnost povezovati z življenjem, ustanovil je komuno v Šempasu v Vipavski dolini.
Prvo razstavo je imel že leta 1965, veliko pa je razstavljal tudi po svetu, med drugim v Parizu, Münchnu, New Yorku in Firencah. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada. Je avtor več knjig in tudi oblikovalec grba Republike Slovenije.