Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

METAMORFOZE I. - III. - PREVOD PRVIH TREH KNJIG OVIDIJEVE PESNITVE

Metamorfoze I. - III. prinaša prve tri knjige Ovidijeve najpomembnejše pesnitve. Celotna pesnitev v slovenščino še ni prevedena, doslej so bili na voljo le odlomki iz Metamorfoz, ki jih je leta 1977 v zbirki Kondor izdal Kajetan Gantar. Metamorfoze sestavlja 15 knjig. Pri Modrijanu nameravajo v prihodnjih nekaj letih prevesti in izdati celotno pesnitev. Delo velja za eno temeljnih in najveličastnejših mojstrovin antične poezije ter neusahljiv vir mitoloških motivov, alegorij in personifikacij, iz katerega se je napajala vsa svetovna literatura, filozofija in upodabljajoča umetnost. Pesnik v 12.000 verzih opeva okrog 230 mitoloških preobrazb, ki se začnejo s spreminjanjem neurejenega kaosa v urejeni kozmos, končajo pa z apoteozo Julija Cezarja. Tokratna izdaja prinaša prvi zvezek Metamorfoz v prevodu Barbare Šega Čeh. Delo je mogoče brati vzporedno v latinščini in slovenščini. Knjiga prinaša nekaj najbolj znanih "preobrazb", od zgodb o nastanku sveta in človeka, štirih dobah človeštva, o vetrovih, gigantih in vesoljnem potopu pa vse do zgodb o Apolonu in Dafni, Panu in Siringi ter Narcisu in Eho.

Pesnik Publij Ovidij Nazon, ki je živel od 43 leta pr. n. št. do leta 17, je eden najslovitejših rimskih pesnikov. Rodil se je v premožni viteški družini v Sulmoni pod Apenini. Študiral je v Rimu, Atenah, Mali Aziji, Egiptu in na Siciliji. V svetovno literarno zgodovino se je zapisal tako s svojo poezijo kot s pretresljivo usodo. Cesar Avgust ga je namreč zaradi ljubezenskih pesnitev in nepojasnjenega prekrška na vrhuncu njegove slave izgnal v zakotne Tome ob Črnem morju. Tam je pesnik dokončal svoje največje delo Metamorfoze, a kmalu tudi umrl.

BOŽANSTVA IN BOJEVNIKI - MLADINSKI ROMAN, POSTAVLJEN V BRONASTO DOBO

Dogajanje v knjigi Božanstva in bojevniki je avtorica postavila v bronasto dobo na območje današnje Grčije. To je čas plemenskih poglavarjev, bojnih vozov, bronastega orožja in starodavnih čarovniških urokov. Paverjeva prek zgodbe o Hilasu in Piri z različnih perspektiv prikaže človeka in naravo. Ponudi pa tudi zgodbo o Grčiji v bronasti dobi, o kateri ni znano toliko kot o poznejših obdobjih, saj je ostalo le malo pisnih virov. V avtoričinih likih ni nič primitivnega: so ročno spretni, socialno kompleksni in duhovno sofisticirani. Z natančnim opisom njihovega življenja, oblačenja, prehrane in običajev jih tesno poveže z okoljem in naravo.

Michelle Paver se je rodila leta 1960 v centralni Afriki. Kot otrok se je s starši preselila v Veliko Britanijo. Doštudirala je biokemijo na univerzi v Oxfordu, pozneje se je zaposlila v pravni pisarni v Londonu. Leta 1996 je začela pisati. Pri založbi Miš so izdali sedem njenih romanov. Za prevod tokratnega je poskrbela Nataša Grom.

UMETNIK NA DELU - MONOGRAFIJA O POMENU UMETNOSTI DANES

Monografija Kunstove Umetnik na delu: Bližina umetnosti in kapitalizma je po besedah urednice pri zavodu Maska Amelie Kraigher izjemno lucidna iz dveh razlogov. Kunstova premišlja produkcijske pogoje na teoretski način v današnjem času, torej o umetniku in njegovem delu tukaj in zdaj - v času krize. Hkrati pa razpravlja o čisto temeljnem vprašanju, kaj je umetnost danes, pri čemer se spusti v ontološka vprašanja umetnosti. Avtor spremne besede Goran Sergej Pristaš je med drugim zapisal, da avtorica v delu obrača na glavo neoliberalno perspektivo, pri čemer si pomaga zlasti z argumentom, da umetnosti ni treba več dokazovati, da je družbeno pomembna dejavnost.

Bojana Kunst je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Je profesorica na Inštitutu za uporabne gledališke znanosti na Justus Liebig Univerzi v Giessnu. Je avtorica in urednica več knjig.

MOŠKOSTI - TEORETSKO DELO O FENOMENU MOŠKOSTI

Obsežna študija Moškosti je sestavljena iz treh delov. Prvi del je namenjen tematiziranju, analiziranju in problematiziranju pojma moških in moškosti. Drugi del je zasnovan na opravljenih poglobljenih pogovorih z moškimi, ki so raziskovali ali prakticirali možnosti spreminjanja moškosti. V tretjem delu pa avtorica seže v zgodovino nastajanja moškosti v procesih formiranja sodobnega spolnega reda, tematizira moškost v zgodovinskem kontekstu nastajanja in spreminjanja ter identificira in analizira različne prakse in politike spreminjanja moškosti. Delo sklenejo aktualna vprašanja sodobnih politik moškosti, interesov moških, neoliberalizma, vprašanja nasilja in pomena politik moškosti v globalnem kontekstu. Delo je prevedla Alenka Ropret, spremno besedo pa je zapisala Milica Antić Gaber.

Sociologinja Raewyn Connell je predavateljica na sydneyski univerzi. Moškosti sodijo med temeljna dela pri študijih spola. Avtorica se je rodila kot moški in tako preživela precejšen del svojega življenja, zdaj pa se opredeljuje kot "transgender ženska". Spol razume kot prakso, kot nekaj, kar ni fiksirano ampak spremenljivo.