misliDanes mineva 100 let od rojstva Mateja Bora
Ljubljana, 14. aprila - Na današnji dan pred 100 leti se je rodil pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Matej Bor. Bor je leta 1942 v svet pesništva vidno vstopil z zbirko partizanske poezije Previharimo viharje. Kot je za STA dejal pesnik in esejist Miklavž Komelj, se Bora pogosto preveč površno in napačno razume kot čuvarja neke ideologije ali "režimskega avtorja".
Bor se je pred drugo svetovno vojno pretežno uveljavil kot kritik. Objavil je zelo malo pesmi, ki pa so bile zelo intimistične, je pojasnil Komelj in dodal, da je ob izbruhu druge svetovne vojne spregovoril s popolnoma novim pesniškim glasom.
"Njegova prvotna reakcija na okupacijo je bila, da bi pesmi pisal na plakate in jih lepil po stenah," je o Borovem ustvarjanju med drugo svetovno vojno dejal Komelj. Dodal je, da je pesnik sam verjel, da njegova medvojna poezija ni bila angažirana, temveč je bila nekakšna eksplozija ali novo rojstvo pesniškega glasu.
Kot je nekoč zapisal Bor sam, je moral v zbirki Previharimo viharje krik, ki ga je potlačil globoko vase, le na dan, sicer bi se v njem razrasel in ga ohromil. "Iz takega razpoloženja so nastale njegove prve uporniške pesmi. In šele potem, ko je izkričal, kar je moral izkričati, je lahko postala njegova beseda bolj mirna, tiha in ubrana," je v tretji osebi ednine o sebi zapisal Bor.
Po drugi svetovni vojni je Bor ustvaril še velik opus, ki je deloma ostajal v senci. Po besedah Komelja bi že njegovi prevodi Shakespeara za koga predstavljali življenjsko delo.
Razumeti Bora za "režimskega avtorja", je precej zgrešeno, saj se je vedno soočal s travmatičnimi temami. Njegov zadnji roman Jernov rokopis ali Martinova senca se je tako na primer soočil tudi z bolj temnimi strani partizanstva, poudarja Komelj, ki je za delo Stoletni Bor napisal spremno študijo o pesnikovem literarnem opusu.
Bor se je vseskozi zavedal odgovornosti pisatelja v svojem času in je v nekem svojem eseju zapisal, da vsaka beseda, kjerkoli je izgovorjena, lahko vpliva na usodo sveta. "Na tak način je Bor razumel odgovornost pesniškega in pisateljskega poklica," je poudaril Komelj.
Knjigo Stoletni Bor, za katero je dokumentarno biografijo napisal ter slikovno gradivo in Borove eseje izbral Mihael Glavan, bo ob 100-letnici Borovega rojstva v začetku maja izdala založba Mladinska knjiga.
Kot so zapisali pri založbi, so še posebno dragoceni spomini njegovih otrok Mateja Pavšiča, Ajde Marušič Pavšič in Manje Pavšič ter vnukinje Nane Žargi, ki jih dopolnjuje pričevanje Borove sokrajanke Justine Doljak.
Matej Bor se je 14. aprila 1913 kot Vladimir Pavšič rodil v Grgarju pri Gorici. Po vojni je delal na ministrstvu za prosveto in bil krajši čas ravnatelj ljubljanske Drame. Bil je močno angažiran v slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih pisateljskih društvih in je med letoma 1962 in 1966 tudi predsedoval Slovenskemu centru PEN. Med drugim je napisal scenarij za film Vesna in vrsto del za otroke in mladino. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici.