Jani Moder za STA: Glasba je "neverending story"

Moder, ki je v Ljubljani nedavno predstavil svoj album "Sky high Low Down", je igral s številnimi uveljavljenimi glasbeniki in orkestri v Evropi, ZDA in Afriki ter kot kitarist sodeloval pri več kot 40 zgoščenkah. Jazz kitaro je študiral na slovitem bostonskem Berklee College of Music.

Na najnovejšem albumu, ki ga je posnel z zasedbo Jaka Kopač na saksofonu, Erik Marenče na hammond orglah in Klemens Martkl na tolkalih, je glasba sestavljena iz kompleksnih ritmičnih motivov. Album s sedmimi skladbami je pri avstrijski založbi Barnette Records izšel lanskega julija.

Lahko na kratko kaj o albumu "Sky High Low Down"?

V albumu "Sky High Low Down" sem želel hammond orgle predstaviti v novi kombinaciji. Zdi se mi, da smo kombinacijo s kitaro uspešno modernizirali z vključitvijo neparnih kompleksnih ritmov v skladbe. V času priprave albuma sem se zelo navdušil za takšno ustvarjanje in to raziskoval. To je rdeča nit plošče.

Kako pa to, da ste ga v Ljubljani predstavili šele slabo leto po izidu?

Želel sem pripraviti malo bolj odmeven koncert, vendar se terminsko prej enostavno ni izšlo. Do sedaj smo igrali že vsepovsod po Sloveniji, nastopali smo tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Do poletja bomo še nastopali s tem projektom, potem pa nadaljujemo z delom na novi plošči. Že v Cankarjevem domu smo igrali nekaj skladb za nov album, ki sicer ne bo v tej inštrumentaciji.

Lahko poveste kaj o načrtovanem albumu?

Še naprej raziskujem neparne ritme, inštrumentacijo pa bom rahlo spremenil. Če bo šlo vse po načrtih, bomo začeli snemati jeseni ali pozimi. Album bi rad posnel v Nemčiji, ker so pogoji za snemanje v tujini boljši, pogosto je tudi ceneje. V Sloveniji je sicer nekaj odličnih studiev, vendar so odnosi v tujini bolj profesionalni. Doma se mi je že večkrat zgodilo, da sem prišel v studio in ni bilo nič pripravljeno, tako da smo izgubljali čas. Nekoliko drugačna je zgodba v ZDA, kjer sem enkrat prišel uro prej, pa je bilo že vse pripravljeno.

Omenjate ZDA, v Bostonu ste študirali na Berklee College of Music. Kako je bilo?

Bilo je krasno, ker je toliko ljudi. Ogromno smo igrali in še več kot koncertov je bilo "jam sessionov", kar je super. Dobiš ogromno "feedbacka" od ljudi z vsega sveta, ki prinesejo vsak svojo začimbo. Moje bivanje tam je bilo nadvse navdihujoče. Poleg tega pa je bilo ogromno motivacije, ker ni bilo kavic in podobnega. Če nisi igral, si imel moralnega mačka, ker si vedel, da ga ostali "žgejo" oziroma vadijo. V glasbi si bil 25 ur na dan in to mi je bilo blazno všeč.

Pa se vrniva v Slovenijo, kako vidite razvoj slovenske jazz scene?

Mislim, da se razvija v pravo smer. Po mojem mnenju je doživela nekakšen "boom" z našo generacijo, ker je bil pred nami recimo en inštrument na generacijo. Nas pa je bilo kar precej in se je dogajanje začelo razvijati, ker smo drug drugega spodbujali. Tu pa je seveda še generacija, ki je prišla kakšnih deset let za nami z ustvarjalci, kot sta Marko Črncec in Kaja Draksler. Všeč mi je, da vsi sodelujemo, saj se lahko le tako stvari odpirajo.

Potem je tukaj še Boben in lajna, ki želi povezati čisto vse generacije. Želim si, da bi bili vsi povezani, saj se lahko le tako širi beseda o nas. Po drugi strani pa se mi zdi, še posebej letos, da je nekaj proračunov propadlo, in je nekaj večjih stvari kar odpadlo. Manj je večjih festivalov, vendar je po drugi strani veliko zanesenjakov. Mogoče bi bilo še bolje, če bi se v sklopu Bobna in lajne našel kakšen dober promotor, ki bi slovenskim glasbenikom pomagal v tujini.

O Bobnu in lajni torej pozitivno...

Definitivno, mislim, da ni nikogar, ki bi zavrnil sodelovanje z njimi. Cel koncept je pozitiven in mislim, da to stvar vsi podpirajo s članstvom ali pa z dobro voljo in pomočjo.

Sodelovanje je super, ker želim čim več igrati. Tisti, ki te kliče, te kliče z razlogom. Hkrati je pomembno, da daš svoj doprinos k tistemu, kar se dela. Težko je, če si popolnoma nedojemljiv. Naj se sliši še tako kontradiktorno, je pomembno, da daš pri sodelovanju svoj pečat, hkrati pa znaš podpreti sodelovanje, dati kamenček v celoto, ki mora delovati.

Pri nas mogoče ni veliko različnih zvrsti v jazzu, tako da sodelovanje niti ni tako nemogoče. Je pa res, da so bile že skoraj vse kombinacije preizkušene, tako da je dobro v to zmes dodati koga novega. Da nastane kaj svežega. Po drugi strani pa je dobro večletno sodelovanje, saj nastane oseben odnos v prijateljstvu in v glasbi. To je plus, ker veš, kaj boš od koga dobil in se lahko pogovoriš o načrtovanem konceptu, kar je verjetno težje z nekom, ki si ga ravno spoznal.

Pa tujina, veliko vas je odšlo na študij iz Slovenije?

Ja, veliko nas je študiralo v tujini in si zdaj pomagamo s poznanstvi. Tudi celotna evropska scena se je zelo povezala in razvila. Ko sem študiral v Bostonu, nas je bilo veliko iz Evrope. Večina se nas je vrnila v domovino in se povezala v nekakšno mrežo. Vedno več ljudi se pozna.

Kaj pa kakšni večji festivali?

Nord Sea Jazz Festival v Rotterdamu in Montreaux Jazz Festival sta največja, vendar je zelo težko priti do nastopa. Uspeš lahko samo preko kakšnih natečajev ali tekmovanj. Veliko pa je manjših festivalov, kamor te lahko, če si jim všeč, še kdaj povabijo.

Pa slovenski festivali?

Vesel sem, da Jazz festival Ljubljana še vedno poteka. Pred nekaj leti je bilo nekaj težav z obiskom, zdaj pa se ponovno pobira. Seveda pa je, tako kot pri vseh festivalih, pomembno imeti nekakšnega "headlinerja", ki lahko privabi širše občinstvo. Verjetno ni dovolj jazz fanatikov, da bi napolnili lokacijo, kot so Križanke, in pač potrebuješ nekoga, ki bo privabil tudi "laike". Festival je dobra tradicija.

V Ljubljani je precej manjših lokalov, ki ponujajo jazz večere. Kako gledate na takšno ponudbo?

Kar nekaj pozitivnih vidikov je pri takšni ponudbi. Odlično je, ker lahko med pavzo na turneji vključiš kakšen nastop na manjšem prizorišču. Poleg tega je moja generacija zrasla s temi prostori. V njih smo začeli igrati, ko smo bili še "mulci", stari 17 ali 18 let. Tudi za razvoj scene je dobro, ker veš, da se stvari redno dogajajo, da lahko greš tja in boš srečal ljudi, s katerimi lahko igraš ali pa se pogovarjaš o glasbi. Po drugi strani je premalo večjih koncertov, v Ljubljani so trenutno recimo samo Cankarjevi torki. Manjka kakšen profiliran klub, kot je bil Gajo, ki je bil osredotočen samo na jazz. Dobro je, da obstajajo tako avantgardni jazz dogodki kot tudi klasična jazz scena.

Poleg tega menim, da bi se morale mlajše generacije bolj potruditi, da bi nastopale po takšnih prostorih. To pogrešam. Mi smo v mladosti po teh lokalih preživeli ogromno časa. Super bi bilo, če bi se še naprej razvijalo na način, kot smo ga doživeli mi. Poudaril pa bi, da je žalostno, da večina teh lokalov nima kakšnih donacij mesta, saj veliko prispevajo k dogajanju in kulturni ponudbi. Da se nekaj dogaja in da v lokalih ne slišimo samo radijske glasbe. Zagotovo bi moralo mesto to bolj podpirati.

Kako je z izobraževanjem v jazzu pri nas?

Jaz učim na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Krasno je, da se znižuje starost učencev, ki jih zanima jazz. Ker na Akademiji za glasbo ni oddelka, so se včasih vpisovali pri 18. ali 20. letih, zdaj pa imam tri ali štiri učence, ki so stari okoli 15 let. Neverjetno je s kakšnim predznanjem o jazzu prihajajo na program. Na nižjih glasbenih šolah sploh ni programa za jazz, kar pomeni, da se učijo sami oziroma v zasebnih šolah.

Ker na žalost ni oddelka na akademiji, ljudje pač veliko hodijo ven, po Evropi. Veliko jih gre na Nizozemsko, v Nemčijo, Gradec, Celovec... Sam menim, da šola v tej glasbi ni pogoj. Dobro je seveda, da se naučijo določenega načina razmišljanja o glasbi, osnovnih zakonitosti glasbene teorije, ritma. Kot povem vsakemu, ki pride k meni, se v jazzu ne moreš nečesa naučiti in bi to potem delovalo. Daleč od tega, potrebno je raziskovati sebe, svoj inštrument... Bistvo je ravno v tem, da stvari odkrivaš sam. Šolanje je šele uvod v jazz. Je pa vsekakor pozitivno, da se na enem mestu zbira toliko ljudi, ki se ukvarjajo z isto stvarjo in se z njimi lahko povežeš in igraš. Jazza se naučiš samo z igranjem z drugimi. Bistvo se dogaja na odru.