Sodobnost International s šestimi novimi deli

Kot so zapisali pri založbi, je delo češkega pisatelja Balabana Vprašaj očeta, ki ga je poslovenil Peter Kuhar, globoko in iskreno pisanje, ki bralca silovito sooča s temeljnimi vprašanji človekovega bivanja, etike in morale.

"Roman se ukvarja z vprašanjem smrti. V ožjem pogledu gre za dogajanje v družini ob smrti očeta," je na današnji novinarski konferenci dejala urednica Katja Klopčič Lavrenčič in dodala, da zlobna pisma nekdanjega očetovega prijatelja porodijo vprašanja, kakšen človek je zdravnik Jan Nedoma v resnici bil.

"Pod vprašaj je postavljena etika njegovega delovanja v zdravniškem poklicu," je še poudarila in dodala, da slika roman, ki se dogaja v času vzhodnega bloka, "širšo sliko življenja za železno zaveso".

Drugi roman za mladino in odrasle, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci, je delo katalonskega pisatelja De Pedrole z naslovom Tipkopis o drugem nastanku. Kot je poudarila prevajalka Veronika Rot, gre za eno temeljnih del katalonske književnosti, ki je tudi del obveznega branja v španskih šolah.

Zgodba romana je postavljena v postapokaliptično Katalonijo, kjer napad bitij z neznanega planeta po naključju preživita le štirinajstletno dekle in devetletni fant. Glavna junaka romana se morata spoprijeti z vprašanjem preživetja v popolnoma porušenem in uničenem svetu, je dejala Rotova.

Avtor, ki je živel v Francovi Španiji, "nas v romanu na preprost način sprašuje, kako preživeti, v kakšni družbi želimo živeti in kako družbo sploh postaviti na novo", je še dodala prevajalka.

Milan Dekleva, ki je prevedel drugo delo iz Martinove serije Stric, Stric vse uredi, je dejal, da je britanski avtor postal kulten preko raznih spletnih omrežij. Lik slona Strica, ki je nekakšen razsvetljeni absolutist, ponovno postaja moderen zdaj, ko vemo, da brez voditeljev s srcem na pravem mestu ne bo šlo več, je dodal Dekleva.

Zgodba Martinovega dela je postavljena v deželo Domačevo, kjer se mora Stric, ki je po Deklevovih besedah kljub svojemu bogastvu in moči, obdržal vse človeške lastnosti, ki pritičejo skupni sreči in blagodati, spoprijeti s prebrisanci iz Hude luknje.

Predstavili so še delo Zgodbice o mucah hrvaške avtorice Nade Horvat, ki jih je hrvaško knjižničarsko društvo uvrstilo na listo najboljših hrvaških knjig za mladino, delo Havukainenove in Toivonena Tine in Bine v vesolju, ki ga je prevedla Julija Potrč, ter Blabeyjevo slikanico Metka Veter in Peter Šilček, ki ga je prevedla Alenka Urh.

Kot je dejala Potrčeva, je serija del o Tinetu in Binetu na finskem izredno priljubljena, saj so knjige zabavne, polne neverjetnih domislic in jezikovno zelo iskrive, saj avtorja uporabljata veliko novih izmišljenih besed.

Urhova je o delu avstralskega pisatelja Blabeyja dejala, da je primerno zlasti za mlajše otroke. Zgodba govori o prijateljstvu ter o tem, kako lahko zelo različni ljudje postanejo najboljši prijatelji, je še dodala.