misliV NUK razstava iz obsežne zapuščine Mateja Bora
Ljubljana, 18. aprila - Ob 100. obletnici rojstva književnika in prevajalca Mateja Bora bodo v Narodni in univerzitetni knjižnici drevi odprli razstavo, na kateri bodo na ogled rokopisi, tipkopisi, pisma in dokumenti. Govornik na razstavi bo Mihael Glavan, soavtor knjige Stoletni Bor, ki bo izšla v kratkem.
NUK hrani številna pesnikova pisma, med njimi tudi takšna, ki jih zaradi čustvene vsebine ni poslal ali pa so se mu zdela tako pomembna, da si je naredil kopijo, piše v razstavnem katalogu.
Večina del na razstavi, ki so jo poimenovali Od viharjev do tišine, je v obliki tipkopisov, pozornost pa bodo pritegnili tudi osnutki, ohranjeni večinoma v beležnicah, ter rokopisne opombe v tipkopisih. Med gradivom skoraj ni rokopisov iz vojnega časa. Ob italijanski okupaciji je aktivist, ki je prenašal risbe Nikolaja Pirnata za Borovo pesniško zbirko, te odvrgel, pozneje pa jih ni bilo več mogoče najti.
Med eksponati velja omeniti unikat tiska z naslovom Pesmi iz leta 1944 s podpisi in pripisi. Zbirko je izdal Propagandni odsek pri OF za Gorenjsko, a so jih odkrili domobranci in večino naklade uničili. NUK v zapuščini hrani tudi nekaj še neobjavljenih del, med njimi tudi avtorjevo avtobiografijo, od katere je bilo objavljenih le nekaj delov, in nekaj krajših novel.
Matej Bor se je rodil 14. aprila 1913 v Grgarju pri Gorici kot Vladimir Pavšič. Nastanek psevdonima je opisal v članku Kako sem pisal Previharimo viharje. Pred izdajo pesniške zbirke med vojno je k njemu privihral sodelavec Robert Kump, ki ga je nagovoril, naj si zaradi konspiracije nujno izbere novo ime. "Takole sva se z Robertom napotila tja za Savo in ugibala, kakšen psevdonim bi bil najprimernejši. Nazadnje sva se odločila, naj bo Bor. To pa zato, ker je bor žilavo, odporno, pa vendar nekam otožno drevo, ki raste povsod in mu vihar zlepa ne pride do živega. Ime Matej se nama je zdelo primerno, ker je arhaično, možato in preprosto," je zapisal.
Bor je leta 1942 v svet pesništva vidno vstopil z zbirko partizanske poezije Previharimo viharje. Pred drugo svetovno vojno se je uveljavil kot kritik. Po vojni je delal na ministrstvu za prosveto in bil krajši čas ravnatelj ljubljanske Drame. Med letoma 1962 in 1966 je tudi predsedoval Slovenskemu centru PEN. Napisal je tudi scenarij za film Vesna in vrsto del za otroke in mladino. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici.
Bora se pogosto omenja kot "režimskega avtorja". Miklavž Komelj, ki je za Glavanovo knjigo Stoletni Bor napisal spremno študijo, je to prepričanje označil za zgrešeno in zelo površno.